Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

Optimizacija tvorbe filma premazov na vodni osnovi z uporabo elektrokemijske impedančne spektroskopije
Peter Berce, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Premazi na vodni osnovi predstavljajo pomemben segment v tehnologiji premazov in se uporabljajo kot okolju prijaznejša alternativa tradicionalnim premazom na osnovi organskih topil. Velika večina polimerov, ki služijo kot veziva v premazih so praktično netopna v vodi, zato se v premazih na vodni osnovi nahajajo v obliki termodinamsko nestabilne koloidne disperzije, ki je kinetično stabilizirana preko površinskega naboja in neionskih polarnih skupin. Zaradi te oblike je sušenje premazov na vodni osnovi bistveno bolj kompleksno kot sušenje tradicionalnih premazov na osnovi organskih topil. Najfleksibilnejši način optimizacije tvorbe filma iz premazov na vodni osnovi je z dodatkom koalescentov, t.j. organskih topil, ki nekaj časa zastajajo v suhem filmu in olajšajo deformacijo ter zlivanje oziroma koalescenco koloidnih delcev v homogeno polimerno plast. V doktorski disertaciji je predstavljen razvoj metodologije na osnovi uporabe elektrokemijske impedančne spektroskopije za študij tvorbe filma in optimizacijo koalescentov pri formuliranju premazov na vodni osnovi, hkrati pa so predstavljeni tudi rezultati vpliva koalescentov na lastnosti in stabilnost disperzije veziva. Naši rezultati kažejo, da koalescenti povzročajo nabrekanje in solvatacijo delcev veziva, obseg teh dveh pojavov pa je pogojen s hidrofilnostjo koalescentov, oziroma z njihovo sposobnostjo tvorjenja vodikovih vezi z vodo. Izkaže se, da je porast viskoznosti posledica povečanja volumskega dela delcev zaradi nabrekanja s topilom in zaradi znižane mobilnosti, ki jo prinese solvatacija. Koalescenti zaradi povečane solvatacije in sprememb lastnosti medija poslabšajo elektrostatično stabilnost, vendar hkrati izboljšajo sterično stabilizacijo, obseg obeh pojavov pa je zopet pogojen s hidrofilnostjo koalescenta. Razvili smo novo metodo na osnovi elektrokemijske impedančne spektroskopije, ki smo jo verificirali s pomočjo mikroskopije na atomsko silo. Preko spremembe obsega Warburgove difuzije testnega elektrolita tekom sušenja, smo kvantitativno spremljali proces tvorbe oziroma homogenizacije filma. S to novo metodo smo nato proučili vpliv hidrofilnosti, hlapnosti in količine koalescenta na tvorbo filma. Rezultati študije kažejo, da se hidrofilni koalescenti zadržujejo bližje površini delcev in tako omogočajo učinkovitejšo tvorbo filma. Ugotovili smo tudi, da do določene mere večja količina in nižja hlapnost koalescentov izboljšata tvorbo filma, vendar pa prevelika količina in uporaba prepočasnih koalescentov povzroča zastajanje topila in s tem dolgoročno mehčanje filma, ki ne doseže optimalne mehanske in kemijske obstojnosti. V disertaciji je tudi predstavljen primer optimizacije realnega zaščitenega premaza na vodni osnovi, kjer smo s pomočjo nove metode poiskali optimalno kombinacijo koalescentov in rezultate dobili desetkrat hitreje kot z uporabo klasičnih razvojnih postopkov. V doktorskem delu sta zajeta dva ključna znanstvena prispevka, in sicer nova metodologija za opazovanje in optimizacijo tvorbe filma pri premazih na vodni osnovi ter opredelitev in razlaga vplivov različnih koalescentov na stabilnost in lastnosti vodnih disperzij polimernih veziv.
Keywords: elektrokemijska impedančna spektroskopija, koalescent, premazi na vodni osnovi, stabilnost disperzije, tvorba filma
Published in DKUM: 13.11.2017; Views: 2042; Downloads: 162
Full text (3,63 MB)

VPLIV PORAZDELITVE DELCEV NA STABILNOST AKD DISPERZIJE
Aleksandra Marentič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Melamin d.d. Kočevje že vrsto let izdeluje AKD klejiva za klejenje papirja in kartona. AKD klejiva so vodne disperzije voska alkilketen dimera velikosti delcev okoli 1µm. V letošnjem letu smo v Melaminu d.d. Kočevje nabavili aparaturo za določanje porazdelitve velikosti delcev. Aparatura omogoča določitev velikosti delcev tako suhih kot tudi tekočih vzorcev v območju med 0,04 in 2000 µm. Namen diplomske naloge je bil določiti porazdelitev velikosti delcev AKD disperzij rednim industrijskih šaržam kot tudi analizirati laboratorijske vzorce v fazi razvoja novih tipov AKD klejiv. Pri svojem praktičnem delu sem ugotovila, da ima stabilna AKD disperzija delce velikosti pod 1 µm. Večina delcev ima velikost v območju med 0,1 in 0,7 µm. Je pa lahko v disperziji prisoten tudi manjši del večjih delcev velikosti 100 in več µm. Ti delci so posledica nerednega čiščenja proizvodne linije in skladiščnih posod in se odstranijo s filtracijo produkta. Ugotovila sem, da pri določanju velikosti delcev stabilne disperzije ni potrebna posebna priprava vzorca. Vzorca ni potrebno homogenizirati, rezultati so neodvisni od mesta vzorčenja (dno ali vrh posode). Dovolj je tudi, da določitev izvedemo v dveh paralelkah. Pokazalo se je, da je podatek o velikosti delcev pomemben zlasti v primeru okvar na dispergatorju med procesom izdelave disperzije ali napak v tehnološkem procesu. Velikost delcev je prvi pokazatelj, ali bo disperzija dovolj stabilna ves čas zagotovljene stabilnosti, to je vsaj 2 meseca, ali bo morda po določenem času prišlo do ločevanja disperzije, to je koncentriranja AKD voska na površino. Ugotovila sem, da v kolikor ima večina delcev velikost nad 1 µm, obstaja velika verjetnost, da bo prišlo po določenem času skladiščenja do ločevanja disperzije. Največkrat se to opazi šele potem, ko je izdelek že pri kupcu. Z določitvijo porazdelitve velikosti delcev pa je mogoče preprečiti morebitne reklamacije zaradi nestabilnosti disperzije.
Keywords: Ključne besede :alkil keten dimer disperzije, porazdelitev velikosti delcev, laserski granulometer, stabilnost disperzije
Published in DKUM: 21.01.2010; Views: 3665; Downloads: 208
Full text (10,52 MB)

Search done in 0.05 sec.