Search the digital library catalog

Abstract: Dedna transtiretinska amiloidoza je avtosomno dominantna bolezen. Nastane kot posledica mutacije v proteinu transtiretinu. Mutacije povzročajo strukturne spremembe proteina, ki jim sledi disociacija v monomere in kasneje agregacija monomerov ter tvorba amiloidnih vlakenc. Vlakenca se nalagajo v tkivih kot so živčevje, srce in ledvice. Nestabilno strukturo proteina, ki jo povzročajo mutacije, je možno stabilizirati z vezavo majhnih molekul na protein. Ena izmed takšnih molekul je rožmarinska kislina. V magistrskem delu smo z uporabo računalniških simulacij molekulske dinamike ugotavljali, kako mutacija V30M vpliva na stabilnost strukture proteina transtiretina. Na protein smo vezali tudi rožmarinsko kislino in opazovali, ali se z vezavo stabilnost proteina spremeni. Pri tem smo uporabili dva različna načina parametrizacije polja sil za rožmarinsko kislino. Za pripravo 6 simulacij molekulske dinamike smo uporabili program CHARMM-GUI, za samo izvedbo simulacij pa program NAMD. Rezultate smo vizualno pregledali in analizirali s programoma Chimera in Cytoscape. Analiza trajektorij molekulskih dinamik je obsegala izračun srednjega kvadrata odstopanja, analizo vodikovih vezi in analizo vseh nekovalentnih kontaktov. Rezultati, ki smo jih pri tem dobili, kažejo, da mutacija V30M povzroči manj stabilno strukturo transtiretina. Avtomatsko parametrizirana rožmarinska kislina na stabilnost kompleksa protein-ligand za nemutirani protein ni imela velikega vpliva, medtem ko je ročno parametrizirana rožmarinska kislina zmanjšala število kontaktov med nemutiranim proteinom in ligandom. V primeru vezave ročno parametrizirane rožmarinske kisline pa smo zaznali veliko število kontaktov med proteinom in ligandom. Ob vezavi rožmarinske kisline na nemutirani protein smo zaznali manjšo stabilnost proteina. Vezava rožmarinske kisline na mutirani protein pa izboljša stabilnost proteina.
Keywords: transtiretin, transtiretinska amiloidoza, rožmarinska kislina, simulacije molekulske dinamike, polje sil, stabilnost proteina
Published in DKUM: 10.10.2024; Views: 0; Downloads: 14
Full text (4,82 MB)

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena vloga mednarodnih varnostnih organizacij pri vzpostavljanju politične stabilnosti in pomoči pri pokonfliktni obnovi ter študija primera Demokratične republike Kongo (DRC). Država ima dolgo zgodovino številnih konfliktov in z njimi povezane politične nestabilnosti. Ta zgodovina države je vplivala na njen razvoj in jo pri tem procesu ovira še danes. Politična nestabilnost označuje stanje političnega sistema države, kjer vlada ali politični sistem države ni zmožen delovati učinkovito, kar lahko pripelje državo do negotovosti in potencialnega nemira. Vzroki za politično nestabilnost so lahko socialni, ekonomski, politični in varnostni. Kazalniki politične nestabilnosti med drugim vključujejo polarizacijo, število volitev in državne udare. Posledice nestabilnosti se kažejo v slabi infrastrukturi, obsežni korupciji in porastu kriminalitete. Politična nestabilnost in zapuščine vojn so lahko med seboj močno povezane, kar velja tudi za DRC. Mednarodne varnostne organizacije lahko igrajo pomembno vlogo pri stabilizaciji držav in njihovi obnovi. To izvajajo z mirovnimi operacijami in misijami, humanitarno pomočjo, podporo demokratičnim institucijam, reševanjem konfliktov, vzdrževanjem reda in spodbujanjem gospodarskega razvoja. Pokonfliktna obnova zajema politično področje, kot tudi različna pravosodna, družbena, gospodarska in varnostna področja. Na primeru DRC ugotavljamo, da so avtoritarni režim Mobutuja, prva kongovska vojna, genocid v sosednji državi Ruandi in druga kongovska vojna državo pustili v stanju politične nestabilnosti, napetosti, nasilja, gospodarske krize in brez osnovne infrastrukture. Razmere v državi se danes počasi izboljšujejo, vendar jo pri obnovi in stabilizaciji še vedno ovira nasilje na vzhodu države, korupcija v volilnem procesu in vladi ter humanitarna kriza. OZN je v DRC prisotna že od časov državne osamosvojitve, predvsem z delovanjem misije MONUSCO. Organizacija je zelo aktivna pri zmanjševanju nasilja na vzhodu države in pri podpori procesa prenosa oblasti. EU je prav tako v državi prisotna že od časa osamosvojitve, pri čemer je najbolj aktivna pri zagotavljanju finančne pomoči, spremljanju volitev in humanitarni pomoči. AU v državi članici DRC deluje predvsem prek sodelovanja z regionalnimi pobudami in mednarodnimi organizacijami. Njene aktivnosti vključujejo podporo miru in varnosti, krepitev regionalne stabilnosti in nadzor nad volitvami.
Keywords: mednarodne varnostne organizacije, politična stabilnost, konflikti, pokonfliktna obnova, Demokratična Republika Kongo, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.10.2024; Views: 0; Downloads: 23
Full text (2,59 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo raziskovali možnost uporabe plahtice (Alchemilla vulgaris) kot naravne sestavine v kozmetičnih formulacijah. Osredotočili smo se na preučevanje antioksidativnih in protimikrobnih lastnosti ekstraktov plahtice, pridobljenih z različnimi ekstrakcijskimi metodami in topili, ter ocenili njihovo stabilnost. Izvedli smo ekstrakcije z uporabo Soxhletove metode, hladne maceracije in ultrazvočne ekstrakcije, pri čemer smo kot topila uporabili etanol, metanol, etil acetat in vodo. Antioksidativno aktivnost ekstraktov smo določili z DPPH in ABTS spektrofotometričnima metodama, medtem ko smo protimikrobno učinkovitost preverjali z difuzijsko metodo z diski. Stabilnost ekstraktov smo dodatno ocenili z uporabo kolorimetričnih analiz in DPPH metode, pri čemer smo vzorce hranili pod različnimi pogoji in v različnih časovnih obdobjih. Rezultati so pokazali, da je ekstrakt, pridobljen s Soxhletovo ekstrakcijo z metanolom kot topilom, dosegel najvišji izkoristek. Najvišjo antioksidativno učinkovitost je dosegel ekstrakt, pridobljen s hladno maceracijo, prav tako z metanolom kot topilom, kar se je izkazalo v vrednosti z 92,08 % inhibicije pri DPPH analizi. Metanol se je izkazal kot izjemno učinkovito topilo za ekstrakcijo fenolnih spojin in flavonoidov, ki so ključni za antioksidativno delovanje ekstrakta. Ultrazvočna ekstrakcija z vodo je prav tako pokazala visoko antioksidativno učinkovitost z vrednostjo 91,26 % inhibicije pri DPPH analizi, kar je mogoče pripisati kavitaciji, ki povečuje sproščanje antioksidantov. Nasprotno so ekstrakti, pridobljeni z etil acetatom, izkazali najnižjo antioksidativno aktivnost. Med vsemi preučenimi ekstrakti se je vodni ekstrakt, pridobljen z ultrazvočno ekstrakcijo, izkazal kot eden najbolj stabilnih in z visoko antioksidativno učinkovitostjo, zaradi česar je še posebej primeren za nadaljnjo uporabo v kozmetičnih izdelkih. Ta ekstrakt smo vključili v formulacijo kreme, saj omogoča varno in učinkovito uporabo v končnem kozmetičnem izdelku.
Keywords: plahtica, ekstrakcija, antioksidativnost, stabilnost, kozmetika
Published in DKUM: 04.09.2024; Views: 59; Downloads: 20
Full text (2,07 MB)

Abstract: V diplomski nalogi smo raziskovali migracijo vode v zmeseh farmacevtske učinkovine (XN) in pomožnih snovi (PS). Uporabili smo XN in pet pomožnih snovi (škrob koruzni sušen, mikrokristalinično celulozo, brezvodno laktozo, laktozo monohidrat in manitol), katere smo izbrali po principu higroskopnih lastnosti in različnih energij vezave vode. Da bi razumeli vpliv vsebnosti vode in vodne aktivnosti na strukturo snovi, smo na začetku posamezne pomožne snovi in zmesi analizirali s tehnikami DSC, TGA, vodna aktivnost (aw) in dinamična sorpcija vode (DVS). Razen XN, ki je kazala fizikalno nestabilnost pri visokih stopnjah relativne vlažnosti (RV) in je prešla v novo kristalno (hidratno) obliko, so bile ostale snovi fizikalno stabilne. Potem smo pripravili fizikalne zmesi 1:1, XN : pomožna snov, jih za dva tedna zaprli v neprodušno zaprto vialo, da je potekal prenos vode med snovmi do ravnotežnih vrednosti in nato zmesi analizirali z aw, DSC in TGA. Pri zmeseh, kjer smo detektirali strukturno spremembo, smo posneli še Raman in Rentgensko praškovno analizo. Tekom eksperimenta smo oblikovali komoro za izmenjavo vode preko parne faze med fizično ločenimi komponentami. Uporabili smo velike steklene tehtiče, v katere smo vstavili dve aluminijasti ladjici, v prvo smo zatehtali XN in v drugo pomožno snov (1:1 w/w). Steklene tehtiče smo nato zaprli s steklenim pokrovom, katerim smo obrus dodatno zatesnili s silikonsko mastjo. Tak zaprt sistem je pri sobnih pogojih omogočal prehajanje vode le med obema vzorcema v tehtiču preko parne faze, na nekontakten način. Po 2 tednih smo analizirali vsebnost vode in vodno aktivnost v obeh eksperimentih. Z meritvijo vodne aktivnosti smo pri 1:1 in 1:3 (W/W) kontaktnih in nekontaktnih zmeseh preučili smer in obseg migracije vode. Pri kontaktnih zmeseh smo dokazali eno od hipotez naloge, in sicer da voda migrira iz snovi z višjo vodno aktivnostjo v snov z nižjo vodno aktivnostjo. V primeru mešanic navlaženih PS (škrob, MCC in XN), ki so vsebovale povečano vsebnost nevezane in šibko vezane vode, smo ugotovili, da je bila količina izmenjane vode med PS in XN v smeri XN tako velika, da je prišlo do vgradnje vode v kristalno strukturo XN in nastanka nove pojavne oblike XN, hidratne oblike, natančneje hemihidrata, kar smo potrdili z naborom komplementarnih analiznih tehnik (DSC, TGA, XRPD, Raman). Skupaj s posnetimi sorpcijskimi izotermami smo lahko napovedali smer migracije in količino migrirane vode za vsako posamezno komponento. Na podlagi ugotovljenih rezultatov smo tako lahko razvili delni protokol za izbor PS, ki jih dodamo farmacevtski učinkovini, ki kaže tendenco prehajanja v hidratne oblike ob prisotnosti povečane vsebnosti nevezane ali šibko vezane vode. Protokola se bomo posluževali pri razvoju novih izdelkov, v katere bomo vgrajevali učinkovine, ki imajo podobne lastnosti kot XN.
Keywords: farmacevtska učinkovina, sorpcija, migracija vode, vsebnost vode, vodna aktivnost, fizikalna stabilnost, hidrati
Published in DKUM: 29.03.2023; Views: 664; Downloads: 38
Full text (1,57 MB)

Abstract: Polietilen z aditivi je polimerni material, ki je primeren za aplikacije v različnih industrijah. Najpogosteje ga uporabljamo v pakirni industriji. Zaradi cenovne dostopnosti in raznovrstnosti uporabe narašča povpraševanje po polietilenskih izdelkih. Magistrsko delo je potekalo v sodelovanju s podjetjem Makoter d.o.o. Namen magistrske naloge je bil raziskati vpliv aditivov na barvno stabilnost polietilena. Tekom proizvodnje polietilenskih filmov prihaja, zaradi različnih razlogov, do prezgodnjega razbarvanja polietilena. Zgodnja sprememba v barvi je pokazatelj degradacije materiala. Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti razloge za prezgodnjo razbarvanje in predpostaviti izboljšave za boljšo barvno stabilnost. V sklopu eksperimentalnega dela smo izvedli Soxhletovo ekstrakcijo vzorcev polietilenskih filmov in analizirali ostanek v destilacijski bučki. Vzorce smo analizirali s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti z UV detekcijo (HPLC-UV), termogravimetrično analizo (TGA), Fourierjevo transformacijsko spektroskopijo (FTIR) in nuklearno magnetno resonanco (NMR). Vpliv UV svetlobe na barvno stabilnost polietilena smo testirali v UV komori. Z analizo HPLC-UV smo v polietilenskem filmu potrdili prisotnost fenolnega antioksidanta butilhidroksitoluena (BHT). Testiranja vzorcev v UV komori so pokazala, da UV svetloba ne vpliva na takojšnje razbarvanje polietilenskih filmov. Rezultati TGA in FTIR so pokazali, da metodi nista primerni za kvalitativno določanje aditivov v naših vzorcih. Z analizo NMR smo podkrepili rezultate HPLC analize, da je v polietilenskem filmu prisoten BHT. Rezultati so pokazali prisotnost fenolnih antioksidantov, ki ob prekomerni oksidaciji vodijo v razbarvanje polietilenskih filmov. Na razbarvanje vplivajo tudi okolje, migracije fenolov ter interakcije med različnimi aditivi. Z omejevanjem vplivov lahko do določene mere preprečimo razbarvanje.
Keywords: polietilen, aditivi, barvna stabilnost, antioksidanti, Soxhletova ekstrakcija.
Published in DKUM: 21.09.2022; Views: 639; Downloads: 89
Full text (3,02 MB)