| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 117
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Finančni stres v združenih državah amerike
Manja Drofenik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Pandemija covida-19 in ukrepi, ki so potrebni za obvladovanje virusa SARS-CoV-2, so v zelo kratkem času prispevali k velikim spremembam v finančnem sistemu. Problem je, ker ne vemo, kakšne posledice bodo ti ukrepi povzročili v gospodarstvu. Opisali bomo, kakšen vpliv je imel finančni stres v ZDA v času pandemije covida-19 na posameznike in gospodarstvo. Ugotovili smo, da se je brezposelnost v ZDA v času pandemije covida-19 povečala za 10,4 %. Finančni sistem je treba ves čas spremljati, da lahko odkrijemo tveganja in ustrezno ukrepamo. Če želimo, da podjetje uspešno posluje v prihodnosti, je zelo pomembno, da spremljamo finančno stabilnost. Ugotovili smo, da pandemija covida-19 negativno vpliva na finančno stabilnost. Slednjo lahko merimo s pomočjo indeksov finančnega stresa. Tako smo s pomočjo indeksa CISS ter indeksov CFSI, KCFSI in STLFSI2 ugotovili, da se je v času pandemije covida-19 finančni stres povečal. Finančni stres velja za enega izmed najpomembnejših virov psiho-socialnega stresa. Od globalne finančne krize leta 2008 je finančni stres največji dejavnik stresa. Ugotovili smo, da stres pri posamezniku vpliva na njegovo produktivnost, motivacijo in delovno sposobnost. V času pandemije covida-19 se je vrednost borznega indeksa S&P 500 znižala, kar pomeni padec vrednosti delnic.
Keywords: CISS, FSI, S&P 500, finančna stabilnost, finančni stres, ZDA.
Published: 28.10.2021; Views: 72; Downloads: 7
.pdf Full text (1,51 MB)

2.
Zamreženje lizocima v encimske skupke
Maja Verdev, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V okviru diplomskega dela smo izvedli optimizacijo imobilizacije lizocima v obliki zamreženih encimskih skupkov (CLEAs). Postopek imobilizacije sestoji iz dveh korakov; obarjanja in zamreženja. V prvem delu eksperimentalnega dela smo proučevali vpliv različnih obarjalnih reagentov na aktivnost lizocima. Tako smo določili optimalen obarjalni reagent. V drugem delu smo uspešno oborjen encim v ustreznih obarjalnih reagentih imobilizirali v obliki CLEAs z mrežnim povezovalcem glutaraldehidom (GA). Lizocim smo imobilizirali v CLEAs z dodatkom govejega serumskega albumina (BSA) in albumina iz jajčnih beljakov (EA) v dveh različnih pufrih. Uporabili smo natrijev fosfatni pufer (SP) in kalijev fosfatni pufer (PP). Za nadaljnje eksperimente smo uporabili PP, saj je bila ob njegovi uporabi dosežena višja aktivnost encima lizocim in višja učinkovitost imobilizacije. V diplomskem delu smo proučili tudi vpliv različnih dodatkov GA in EA na aktivnost in učinkovitost imobilizacije lizocima. Cilj diplomskega dela je bil poiskati optimalne pogoje za sintezo CLEAs iz encima lizocim z najvišjo aktivnostjo imobiliziranega lizocima in učinkovitostjo imobilizacije. Stabilnost imobiliziranega encima v obliki CLEAs iz lizocima smo proučili tako, da smo encim večkrat uporabili za izvedbo encimsko katalizirane reakcije. Sintetizirane CLEAs iz lizocima smo okarakterizirali z uporabo vrstične elektronske mikroskopije, optičnega mikroskopa in Fourierove transformacijske infrardeče spektroskopije.
Keywords: Lizocim, CLEAs, encimska aktivnost, imobilizacija lizocima, stabilnost
Published: 06.10.2021; Views: 129; Downloads: 20
.pdf Full text (3,07 MB)

3.
Stabilnost lizocima pri ekstremnih pogojih
Lucija Dolinšek, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo preučevali vpliv SC CO2 na aktivnost prostega in imobiliziranega encima lizocim ob spreminjanju različnih parametrov, kot so tlak, temperatura in čas izpostavitve. Za primerjavo smo proučili tudi vpliv temperature in časa izpostavitve na stabilnost obeh oblik encima pri atmosferskem tlaku. Analizirali smo prosti in imobilizirani encim brez nosilca v obliki CLEAs. Namen diplomske naloge je bilo določiti optimalne pogoje za izpostavitev prostega encima in CLEAs v SC CO2 z morebitno hiperaktivacijo encima. Koncentracijo celokupnih proteinov smo določili z Bradfordovo metodo. S pomočjo UV-Vis spektrofotometra smo prostemu in imobiliziranemu encimu določili prisotnost celokupnih proteinov in aktivnost lizocima. Delež vode v vzorcih smo proučevali s pomočjo tehtanja mikrocentifugirk z vzorcem, in sicer pred in po izpostavitvi v SC CO2. Rezultati prikazujejo ugoden vpliv SC CO2 na aktivnost prostega in imobiliziranega encima, saj se je aktivnost obeh encimov po izpostavitvi v SC CO2 zvišala. Ugotovili smo, da je imobiliziran encim bolj stabilen kot prosti encim, kar se še posebej vidi pri ekstremnih pogojih (višja temperatura in tlak izpostavitve) in daljšem času izpostavitve v SC CO2. Z višanjem temperature in tlaka izpostavitve je prišlo do upada deleža vode v CLEAs.
Keywords: lizocim, superkritični ogljikov dioksid, zamreženi encimski skupki, aktivnost in stabilnost lizocima
Published: 26.07.2021; Views: 331; Downloads: 72
.pdf Full text (2,22 MB)

4.
Stabilnost konstrukcij
Iztok Peruš, 2020, other educational material

Abstract: Zapiski predavanj zajemajo vsebino predmeta Stabilnost konstrukcij, ki se izvaja v 1. letniku drugostopenjskega magistrskega študijskega programa Gradbeništvo, smer Gradbene konstrukcije in operativa ter Gradbena infrastruktura, na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Kot pomoč pri študiju ga lahko uporabijo tudi študenti drugih študijskih smeri, ki se srečujejo s problematiko stabilnosti konstrukcij in/ali fizikalnih sistemov. Zapiski predavanj so razdeljeni v več sklopov in sicer: (1) splošni uvod – motivacija in osnovni pojmi stabilnosti na splošno ter pri gradbenih konstrukcijah; (2) inženirski koncepti stabilnosti; (3) matematični kriteriji stabilnosti (za splošne sisteme po Lyapunovu in za konservativne sisteme z energijskim pristopom); (4) pristopi k reševanju stabilitenih problemov pri SDOF sistemih; (5) analiza karakterističnih tipov izgube stabilnosti pri SDOF sistemih; (6) določitev osnovnih področij stabilnosti za karakteristične tipe izgube stabilnosti pri SDOF sistemih; (7) vpliv plastifikacije na stabilnost pri SDOF sistemih; (8) stabilitetna analiza enostavnih MDOF sistemov; (9) stabilnost enostavnih konstrukcij iz linijskih elementov konstatnega prereza – zvezni sistemi; (10) deformacijska metoda pri analizi stabilnosti konstrukcij; (11) poenostavljena metoda določevanja kritične obtežbe ravninskih okvirov in (12) določanje karakterističnih površin za okvirne konstrukcije.
Keywords: lokalna/globalna stabilnost, dinamična stabilnost, bifurkacijska točka, karakteristični tipi izgube stabilnosti, osnovno področje stabilnosti, geometrijska matrika
Published: 07.12.2020; Views: 406; Downloads: 2
This document has many files! More...

5.
Vpliv infuzije efedrina in feniefrina na stabilnost obtočil po subarahnoidni anesteziji pri starejših bolnikih
Miodrag Žunić, 2020, doctoral dissertation

Abstract: Pri starejših ortopedskih bolnikih v subarahnoidni anesteziji (SA) smo raziskovali vpliv infuzije efedrina ali fenilefrina na hemodinamiko. Metode Prospektivna, randomizirana, dvojno slepa, s placebom nadzorovana raziskava. Po subarahnoidni injekciji levobupivakaina 15 mg smo primerjali infuzijo efedrina 20 mg (skupina E), fenilefrina 250 μg (skupina P) ali fiziološke raztopine (skupina C). Spremljali smo krvni tlak, srčni indeks (CI) in srčni utrip (SU) od 15 min pred subarahnoidnim blokom (SAB) do 30 min po njem. Rezultati V raziskavo smo vključili 70 bolnikov. Povprečni arterijski tlak (SAT) se je bistveno zmanjšal na koncu meritev v primerjavi z izhodiščnim v skupini C, v skupinah P in E pa se je ohranil, in to brez znatnih razlik med skupinama. CI se je zmanjšal po SA v skupini C, se ohranil v skupini P in se znatno povečal v skupini E z znatnimi razlikami med skupinama C in E (p = 0,049) ter skupinama P in E (p = 0,01) na koncu meritev. HR se je po SA v skupinah C in P bistveno zmanjšal, v skupini E pa se je ohranil. Na koncu meritev se je znatno razlikoval med skupinama P in E (p = 0,033). Zaključki Hemodinamske spremembe po SA pri starejših ortopedskih bolnikih je mogoče preprečiti s takojšnjo infuzijo fenilefrina ali efedrina. Z efedrinom se ob krvnem tlaku vzdržuje tudi SU in povečuje CI po SAB. Registracija klinične raziskave: ISRCTN44377602
Keywords: subarahnoidna anestezija, hemodinamska stabilnost, fenilefrin, efedrin, starejši
Published: 27.11.2020; Views: 326; Downloads: 36
.pdf Full text (1,35 MB)

6.
Ocenjevanje vztrajnostne konstante EES
Bojan Roškarič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava vztrajnost elektroenergetskega sistema (EES). Opravljena je analiza obnašanja EES ob upadu frekvence iz katere sledi, da je gradient frekvence odvi-sen od vztrajnosti EES. Obravnavani so algoritmi za ocenjevanje vztrajnosti na osnovi li-nearnega diferencialnega operatorja in linearnega integralnega operatorja v kombinaciji z metodo najmanjših kvadratov. Narejeni so simulacijski izračuni z uporabo poenostavlje-nih modelov agregatov in z uporabo popolnega modela hidroelektrarn Vuhred in Ožbalt. Nakazana je tudi problematika vpliva vetrnih elektrarn na vztrajnost EES. Rezultati kažejo na negativni vpliv nemodelirane dinamike in meritve frekvence pri uporabi obravnavanih algoritmov.
Keywords: frekvenca, vztrajnostna konstanta, ocenjevanje vztrajnosti, frekvenčna stabilnost, pomično podatkovno okno
Published: 03.11.2020; Views: 241; Downloads: 55
.pdf Full text (1,87 MB)

7.
Vpliv pandemije covida-19 na finančno stabilnost
Nataša Goričan, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Novi koronavirus SARS-CoV-2 se je nenadno pojavil in pretresel svetovno prebivalstvo. Covid-19 je bil marca 2020 razglašen za globalno pandemijo. Gre za virus, katerega najpogostejši simptomi so vročina, utrujenost in suh kašelj. V hujših primerih se razvijejo težave z dihanjem, večina okuženih pa okreva brez bolnišničnega zdravljenja. Virus se prenaša kapljično, okužimo se lahko tudi ob stiku z onesnaženimi površinami. Zaradi hitrega širjenja virusa med ljudmi po svetu so bile vlade primorane sprejeti stroge ukrepe, kot so uporaba mask, karantena, samoizolacija, šolanje in delo od doma, odsvetujeta pa se tudi zbiranje in druženje večjega števila ljudi. Vsi ti strogi ukrepi so bili sprejeti z namenom zajezitve širjenja virusa med prebivalstvom. Nenadna situacija je zelo pretresla svetovno gospodarstvo, saj so se podjetja tako rekoč čez noč zapirala oziroma so začela poslovati z manjšim obsegom ljudi, kar je privedlo do množičnih odpuščanj. Tako so morale vlade sprejeti tudi ukrepe, s pomočjo katerih so pomagale prebivalcem preživeti težke čase. Zaradi pandemije covida-19 so močne posledice utrpeli letalstvo, turizem, avtomobilska industrija ter storitve. Pandemija covida-19 vpliva tudi na finančne posrednike, finančno infrastrukturo in finančne trge. V času pandemije velik pomen pripisujemo tudi digitalizaciji, saj lahko varno in učinkovito delujemo na daljavo, torej brez osebnega stika ter posledično brez nevarnosti za okužbo. Vrednosti delnic na borzah so strmo padle, prav tako obveznice. Vrednosti indeksov Dow Jones in S&P 500 sta na primer padli za več kot 25 %. Vpliv pandemije covida-19 na finančno stabilnost lahko razložimo tudi s pomočjo indeksov stresa, ki so namenjeni merjenju trenutnega stanja nestabilnosti v finančnem sistemu. Tako smo s pomočjo indeksa NEW CISS za evrsko območje in ZDA ugotovili, da se je vrednost najprej povečala, kar pomeni, da se je povečal sistemski finančni stres. S pomočjo indeksa VIX in VSTOXX smo ugotovili, da je volatilnost v času pandemije covida-19 naraščala, kar pomeni, da je bilo tudi tveganje večje. Od velike finančne krize naprej predstavlja pandemija covida-19 zagotovo največji šok za gospodarstvo evrskega območja in ZDA. Problem, s katerim se soočamo, je, da pandemija covida-19 še ni končana, prav tako še niso iznašli cepiva proti virusu. Vsi ti dejavniki nas puščajo v negotovem položaju, saj pravzaprav ne vemo, kako se bodo stvari razpletle. V delu diplomskega projekta smo ugotovili, da pandemija covida-19 negativno vpliva na finančno stabilnost v evrskem območju in ZDA ter da sta ECB in Fed sprejela različne ukrepe za preprečitev finančne nestabilnosti.
Keywords: covid-19, finančna stabilnost, finančni sistem, pandemija, SARS-CoV-2.
Published: 21.10.2020; Views: 851; Downloads: 313
.pdf Full text (1,59 MB)

8.
Stabilnost lakaze v SC CO2
Mihaela Švec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo zajema študijo stabilnosti encima lakaze v neraztopljeni obliki (praškasti obliki) in raztopljenega v pufru v superkritičnem ogljikovem dioksidu (SC CO2). Pri tem smo uporabljali šaržni reaktor, v katerem je bil encim izpostavljen SC CO2 pri različnih pogojih. Proučili smo kakšen vpliv ima izpostavitev obeh oblik lakaz v SC CO2 pri različnih temperaturah in tlakih. Ugotovili smo, da na stabilnost lakaze v SC CO2 vpliva tako tlak kot temperatura. Večji vpliv na preostalo aktivnost ima temperatura, saj smo pri višji temperaturi izpostavitve vzorcev v SC CO2 zasledili večji upad v preostali aktivnosti neglede na izbrani tlak. Izkazalo se je, da je lakaza v praškasti obliki bolj stabilna v SC CO2 kot lakaza raztopljena v pufru.
Keywords: Trametes versicolor, encim, lakaza, stabilnost lakaze, superkritični ogljikov dioksid, encimski aktivnostni test
Published: 08.10.2020; Views: 250; Downloads: 71
.pdf Full text (1,93 MB)

9.
Odpornost ocetnokislinskih bakterij proti izbranim antibiotikom in šibkim organskim kislinam
Lora Klanfar, 2020, master's thesis

Abstract: V okviru magistrske naloge smo pri 34 izbranih sevih ocetnokislinskih baterij iz rodov Komagataeibacter in Acetobacter preučevali odpornost proti naslednjim antibiotikom: ampicilinu, kloramfenikolu, ciprofloksacinu, eritromicinu, gentamicinu in trimetoprimu. Odpornost smo ocenili s pregledovanjem rasti okrog diskov, prepojenih z znanimi koncentracijami antibiotikov. Šest sevov je bilo odpornih proti vsem testiranim antibiotikom, 16 sevov proti petim antibiotikom, 11 sevov proti štirim antibiotikom in en sev proti trem antibiotikom. V nadaljevanju smo v genomskih sekvencah preiskanih referenčnih sevov poiskali gene, ki potencialno kodirajo proteine za odpornost proti testiranim antibiotikom. Pri tem smo uporabili bazo CARD s poznanimi geni za odpornost proti antibiotikom. Najpogostejša funkcija genov, ki smo jih identificirali, je bila črpalka za transport antibiotikov iz celice. Poleg odpornosti proti antibiotikom smo pri štirih sevih iz rodu Komagataeibacter in štirih sevih iz rodu Acetobacter preiskali tudi odpornost proti ocetni in citronski kislini s testiranjem sposobnosti rasti v tekočem gojišču v prisotnosti 1% etanola in različnih koncentracij ene izmed obeh kislin. Najvišjo odpornost proti ocetni kislini (4,5%) smo ugotovili pri sevu Acetobacter pomorum LMG 18848T in Acetobacter pasteurianus T6K1, najmanjšo (1,5%) pa za sev Acetobacter aceti LMG 1504T. Največjo odpornost proti citronski kislini (3,5%) smo ugotovili za sev Komagataeibacter sp. AV429, najmanjšo (0,69%) pa za seve Acetobacter pomorum LMG 18848T, Acetobacter pasteurianus LMG 1262T in Acetobacter pasteurianus T6K1. Z namenom, da bi ugotovili stabilnost genoma seva Komagataeibacter sp. AV382 po precepljanju na gojišču RAE v prisotnosti 1% etanola in 1% ocetne kisline, smo po šestih mesecih precepljanja (dvakrat tedensko) posekvencirali genom in ga primerjali z genomsko sekvenco tega seva pred precepljanjem. Z bioinformatskim orodjem MAUVE smo identificirali regijo, za katero se je zdelo, da se je prestavila, a z uporabljenimi začetnimi oligonukleotidi v reakciji PCR tega nismo uspeli dokazati.
Keywords: ocetnokislinske bakterije, odpornost proti antibiotikom, odpornost proti šibkim organskim kislinam, stabilnost genoma
Published: 13.08.2020; Views: 439; Downloads: 78
.pdf Full text (1,60 MB)

10.
Makrobonitetni nadzor
Jure Markovič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Pretekla finančna kriza je pokazala potrebo po makrobonitetnem nadzoru v finančnem sistemu nadzora. Boleči končni rezultati recesije so nas še enkrat opomnili na tesno povezavo med finančnim in makroekonomskim okoljem. Izkazalo se je, da pretekla politika, bodisi monetarna, fiskalna ali mikrobonitetna, ni zagotavljala zadostne učinkovitosti pri omejevanju različnih sistemskih tveganjih. V Sloveniji je namen makrobonitetnega nadzora odkriti, spremljati in ocenjevati sistemska tveganja, ki lahko povzročijo finančno nestabilnost, zmanjšati kopičenje sistemskih tveganj in zagotoviti trajnostni prispevek finančnega sektorja h gospodarski rasti. Makrobonitetna politika pa ni edina politika, ki je usmerjena v ekonomsko in finančno stabilnost gospodarstva. Ob monetarni, fiskalni in mikrobonitetni politiki, je potrebno veliko usklajevanja in sodelovanja med pristojnimi organi nadzora. Politike so medsebojno tesno prepletene, se lahko dopolnjujejo ali so si nasprotujoče. Velikokrat imajo instrumenti makrobonitetne politike značilnosti mikrobonitetnih oziroma monetarnih, saj so bili razviti z namenom, da odpravijo nepravilnosti, ki se pojavljajo pri uporabi teh. Na podlagi ocenjenih sistemskih tveganj Banka Slovenije uporablja instrumente makrobonitetne politike opredeljene v Uredbi (CRR), Zban-2 in ZMbNFS, z namenom zasledovanja zastavljenih vmesnih in končnih ciljev makrobonitetne politike. Glede na opredeljeno sistemsko tveganje ima Banka Slovenije pravico izbrati, uvesti in imeti neposreden nadzor nad makrobonitetnimi instrumenti z namenom preprečitve nadaljnjega kopičenja sistemskega tveganja. Seznam makrobonitetnim instrumentov je prilagojen vmesnim ciljem. V Sloveniji je tako v uporabi pet sklopov makrobonitetnih instrumentov: instrumenta za stanovanjski nepremičninski trg (LTV in DSTI), blažilnik za DSPI, proticiklični kapitalski blažilnik (CCB), GLTDF in omejevanje depozitnih obrestnih mer.
Keywords: finančna stabilnost, makrobonitetna politika, sistemska tveganja, makrobonitetni instrumenti.
Published: 10.12.2019; Views: 452; Downloads: 92
.pdf Full text (1,50 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica