Search the digital library catalog

Abstract: Namen izvršilnega postopka je doseči čimhitrejše poplačilo upnikove terjatve. Kadar do poplačila upnikove terjatve ne pride prostovoljno, je dražba premičnin in nepremičnin eno izmed pomembnejših izvršilnih sredstev, s katerimi upnik skuša priti do poplačila. Problem dražb je, da se predmeti praviloma prodajajo po ceni, ki je nižja od tržne vrednosti predmeta. S tem se prizadene tako inetrese upnika kot dolžnika. Nizka vrednost, ki jo dosegajo predmeti na dražbah je posledica različnih dejavnikov. Zlasti pri prodaji nepremičnin se je izkazalo, da med zinteresiranimi kupci pred vrati sodnih dvoran prihaja do dogovarjanj in podkupovanj z namenom, čimveč zainteresiranih oseb odvrniti od nakupa. S tem se zmanjša krog zainteresiranih posameznikov, ki so zainteresirani za draženje in s tem tudi verjetnost, da se na dražbi doeže cena, ki dosega tržno vrednsot predmeta. V marcu 2018 je zakonodajalec sprejel novelo ZIZ-L. Ena izmed vidnejših novosti je bila tudi uvedba elektronskih javnih dražb. Glede na samo naravo izvedbe, so za dražitelje, spletne javne dražbe veliko bolj preproste in časovno učinkovite. Glavni namen te novosti je narediti konec dogovarjanjem med dražitelji pred sodnimi dvoranami. Na žalost se sočasno s sprejetjem novele niso zagotovili tehnični pogoji, ki bi omogočili takojšnjo izvedbo elektronskih javnih dražb. Kakor pri vsaki novosti, tudi pri uvedbi spletnih javnih dražb lahko pričakujemo določene zaplete. Zapletom se lahko do določene mere izognemo v kolikor podrobneje preučimo pravne ureditve drugih držav, ki so spetene javne dražbe uvedle pred nami. Med njimi so vse sosednje države. Po podrobnejši preučitvu ureditve sosednje Republike Hrvaške lahko ugotovimo, da so se ob uvedbi spletnih javnih dražb soočali s številnimi težavami. Ključne težave so bile odločitve sodnikov, da so se nepremičnine, namesto na predvidenih spletnih javnih dražbah prodajale na klasičnih dražbah, tehnični vidiki, ki so pomembni pri izvajanju javnih dražb in računalniška pismenost povprečnega državljana. Vse te težave je potrebno upoštevati pri oblikovanju rešitev, ki jih bomo uporabili v našem pravnem sistemu.
Keywords: izvršilni postopek, izvršba za izterjavo denarne terjatve, predlog za izvršbo, sklep o izvršbi, izvršilna sredstva in predmet izvršbe, javna dražba, faze javne dražbe, novela ZIZ-L, elektronska javna dražba
Published in DKUM: 19.06.2019; Views: 1888; Downloads: 200
Full text (1,02 MB)

Abstract: Diplomska naloga obravnava zavlačevanje izvršbe s strani dolžnikov. Izvršba je namreč izredno pomemben del sodnega varstva, saj mora biti strankam zagotovljeno, da lahko svoje pravice uresničijo, ne le da so jim priznane. Izvršilni postopek mora zato biti učinkovit, hiter ter mora onemogočati zavlačevanje. V diplomski nalogi je tako predstavljeno, na kakšen način dolžniki v praksi zavlačujejo postopek izvršbe, prav tako je opisan tudi sistem izvršbe v Nemčiji ter predlogi, ki bi dolžnikom onemogočili zavlačevanje postopka. Zavlačevanje je obravnavano tudi z vidika zlorabe pravice tako s strani strank kot odvetnikov.
Keywords: izvršba, zavlačevanje, zloraba pravice, učinkovitost izvršbe, redna pravna sredstva, sodna taksa, izvršitelji
Published in DKUM: 05.09.2013; Views: 2416; Downloads: 432
Full text (312,26 KB)

Abstract: Davčna izvršba predstavlja prisilno pridobivanje sredstev za poplačilo davčnega ali drugega upravnega postopka. Temelj za pričetek davčne izvršbe je izdaja sklepa o izvršbi s strani davčnega organa, ki mora med vrsto obveznih sestavin vsebovati tudi izvršilni naslov, ki mora biti izvršljiv. Davčni organ mora pri izvajanju postopka davčne izvršbe skrbeti za sorazmernost poplačila. Pri tem mora poskrbeti, da se varuje osebno dostojanstvo dolžnika in da je sama izvršba za dolžnika kar najmanj neugodna. Na to vpliva tudi odločitev davčnega organa katero sredstvo oziroma način davčne izvršbe bo uporabil za pridobitev sredstev za poplačilo dolga. Zakonodaja taksativno ne ureja zaporedja in načine davčne izvršbe. Določeni vrstni red opredeljujejo načela postopka davčne izvršbe. Načine davčne izvršbe delimo na davčno izvršbo na dolžnikove denarne prejemke, denarna sredstva in na dolžnikove denarne terjatve. Za najbolj učinkovit in s strani davčnega organa največkrat uporabljen način velja davčna izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah. Davčni organ lahko poda sodišču predlog, da zavaruje svoj davčni dolg z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah. Zavarovanje predstavlja pomemben institut v davčnih postopkih za dosego plačila davčnih obveznosti. V primeru, da davčni organ dolga ni uspel izterjati na podlagi nobenega od navedenih načinov, lahko v primeru, da je dolžnik lastnik nepremičnine opravi izvršbo na to in zahteva njeno prodajo. Davčno izvršbo na nepremičnine ne izvaja davčni organ, ampak jo opravi sodišče. Vodenje postopka na sodišču je poverjeno državnemu pravobranilstvu, kateremu davčni organ pošlje predlog za izvršbo z izvršilnim naslovom. Davčna izvršba na nepremično premoženje dolžnika največkrat pomeni izvršbo na njegovo zemljišče s hišo, v kateri davčni zavezanec dejansko tudi biva. Takšen pristop davčni organ uporablja kot skrajno sredstvo izvršbe in predstavlja zapleten ter dolg proces, kljub temu pa mora davčni organ uporabiti vsa zakonita sredstva prisile, da izterja davčne obveznosti. Pogoj za izvršbo na dolžnikovo nepremično premoženje je, da davkov iz drugega dolžnikovega premoženja, ni bilo mogoče izterjati.
Keywords: davčna izvršba, sklep o izvršbi, davčni postopek, izvršilni naslov, izvršljivost, davčni organ, denarni prejemki, denarna sredstva, denarne terjatve, nepremično premoženje, sredstvo izvršbe, davčni zavezanec, davčni dolg, vknjižba zastavne pravice.
Published in DKUM: 09.03.2011; Views: 5530; Downloads: 687
Full text (375,34 KB)