| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 1 / 1
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv zadolženosti občin na pridobivanje sredstev Evropske unije
Bernarda Maučec Cigan, 2016, master's thesis

Abstract: Republika Slovenija je od leta 2004 z vstopom v Evropsko unijo upravičena do črpanja sredstev iz proračuna Evropske unije. Slovenija se pri črpanju sredstev iz Evropske unije srečuje s težavami, ker še vedno nima regij, temveč številne majhne, večinoma finančno šibke občine in regionalna središča, katerih razvoj je večinoma financiran s sredstvi iz državnega proračuna. Ker v Sloveniji še vedno nimamo regij, predstavljajo občine osnovne enote za izvajanje regionalnega razvoja države. Strokovna literatura navaja, da občine ne morejo bistveno vplivati na skladnejši regionalni oziroma gospodarski razvoj, saj kohezijska politika Evropske unije daje prednost večjim, regionalno usmerjenim projektom. V Sloveniji deluje 212 občin. Občine so po velikosti, številu prebivalcev in gospodarski moči zelo različne, zato je naloga države, da zagotovi tak sistem financiranja občin, ki bo omogočal njihovo učinkovitost in enakost pri izvajanju zakonsko določenih nalog. Občina predstavlja samostojno gospodarsko enoto. Če so občine gospodarsko in ekonomsko močnejše, lahko namenijo več proračunskih sredstev zadovoljevanju tistih javnih potreb, ki omogočajo višji življenjski standard prebivalcev. Z reformo lokalne samouprave je večina novonastalih občin videla uspešnejši gospodarski preboj svoje lokalne skupnosti v odcepitvi od matičnih občin. Vendar nove, finančno šibke občine (dobra polovica slovenskih občin ima manj kot 5000 prebivalcev), večinoma niso doprinesle k večjemu gospodarskemu razvoju regije, temveč prej k večji regionalni razdrobljenosti in zmanjšanju vloge lokalne samouprave. Ker sedanji sistem financiranja občin dodatno povečuje odvisnost od finančnih sredstev iz državnega proračuna in v večini slovenskih občin ne omogoča občinam finančne avtonomije, ki je osnova lokalne razvoja, so sredstva iz skladov Evropske unije velikega pomena za nadaljnji razvoj slovenskih regij. Čeprav imajo občine težave s pridobivanjem evropskih sredstev, so se prejeta transferna sredstva iz proračuna Evropske unije leta 2014 bistveno povečala. Evropski razvojni denar je tako postal drugi največji vir prihodka občinskih proračunov, saj občine več denarja zberejo le še z dohodnino. Tako so za Slovenijo evropska sredstva pomemben dolgoročni dejavnik gospodarskega in družbenega razvoja. Čeprav financiranje projektov iz skladov Evropske unije le dopolnjuje nacionalne politike razvoja, predstavljajo evropska sredstva dodatna vrednost projektom, velikokrat pa so celo nujna za njihovo izvedbo, kar se še bolj odraža v času gospodarske in finančne krize. V času povečane obremenjenosti javnih financ, neustreznega financiranja lokalne samouprave, sredstva iz skladov EU zagotavljajo pomemben prispevek pri izvajanju razvojnih funkcij države. Glavni namen naloge je ob proučitvi aktualnega financiranja lokalnih skupnosti in problematiki zadolževanja občin na primeru Pomurske statistične regije ugotoviti ali bi Republika Slovenija lahko pridobila več sredstev iz proračuna EU, če ne bi bila razdrobljena na 212 občin, ker bi bile večje občine učinkovitejše pri črpanju sredstev EU.
Keywords: financiranje občin, lokalna samouprava, viri financiranja, lokalna skupnost, občine, zadolževanje občin, Evropska unija, črpanje sredstev EU, sredstva iz proračuna EU.
Published: 07.03.2017; Views: 1339; Downloads: 122
.pdf Full text (1,49 MB)

Search done in 0.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica