1. Pogoj finančne sposobnosti po evropski regulativi o izdaji dovolilnic za prevoz blaga v cestnem prometu in njena implementacija v Sloveniji in na HrvaškemŠpela Urh, 2025, master's thesis Abstract: Transport predstavlja danes ključno komponento strateškega vidnega polja podjetij, saj pomembno prispeva k ustvarjanju tržne vrednosti. Njegov vpliv se razteza na kakovost vsakdanjega življenja in igra odločilno vlogo pri razpoložljivosti življenjskih potrebščin, delovanju različnih gospodarskih sektorjev, zagotavljanju varnosti in prostorski dostopnosti in mobilnosti. Čeprav ostaja temeljno poslanstvo transporta v osnovi nespremenjeno že več desetletij, ga spremembe, ki jih prinaša Evropska skupnost, temeljito spreminjajo. V raziskavi smo preverili vpliv finančne spodobnosti na izdajo licence Skupnosti. Pridobitev licence Skupnosti za opravljanje dejavnosti cestnega prevoza blaga v mednarodnem prometu zahteva izpolnjevanje določenih predpisanih pogojev, med katerimi je tudi ustrezen finančni položaj podjetja. Če podjetje ne pridobi licence Skupnosti zaradi neizpolnjevanja finančne sposobnosti, prav tako ne more pridobiti dovolilnice in dovolilnice CEMT. Ustrezen finančni položaj je ključen, saj s tem pogojem podjetje zagotavlja, da lahko stabilno deluje in izpolnjuje svoje obveznosti do strank, zaposlenih in drugih poslovnih partnerjev. V delu smo analizirali bilanco stanja in druga dokazila, s katerimi lahko podjetje izkazuje finančno sposobnost za pridobitev licence Skupnosti. Uvodnemu delu sledijo pregled literature s področja cestnega prevoza blaga, analiza panoge in opredelitev transportne dokumentacije. Licenca Skupnosti ima petletno veljavnost in velja za prevoznike iz vseh držav članic, kar omogoča prosti prevoz blaga po celotni EU, brez potrebe po dodatnih nacionalnih dovoljenjih ali dovolilnicah. Listine, kot so dovolilnice in dovolilnice CEMT, pomembno vplivajo na izvajanje mednarodnega cestnega prevoza blaga. Če med državami ni podpisanega sporazuma, so dovolilnice za prevoze s tretjimi državami obvezne. V empiričnem delu smo primerjali zakonodajo o izdaji licence Skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem ter analizirali postopke za izdajo dovolilnic in dovolilnic CEMT v obeh državah. Preučevali smo tudi, katera izmed držav ponuja boljše pogoje za cestni prevoz blaga, pri čemer smo ugotovili, da ima Slovenija rahlo prednost, vendar ji Hrvaška tesno sledi. Slovenija in druge države članice EU se tudi po obdobju globalne krize še naprej soočajo z novimi izzivi na področju transporta. Evropska skupnost si prizadeva zagotoviti, da je zakonodaja jasna in dostopna za vse uporabnike. Eden ključnih ukrepov na tem področju je digitalizacija. Sprejeta je bila Evropska uredba o elektronskih tovornih informacijah (eFTI), prav tako pa poteka tudi postopek digitalizacije dovolilnic CEMT.
Keywords: licenca Skupnosti, dovolilnica, dovolilnica CEMT, finančna sposobnost, potrdilo o poreklu blaga, ATA zvezek, opredmetena osnovna sredstva, kapital.
Published in DKUM: 02.04.2025; Views: 0; Downloads: 8
 Full text (1,82 MB) |
2. Uporaba tehničnih sredstev za prizemljitev daljinsko in avtonomno vodenih zrakoplovov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloArmin Duraković, 2024, undergraduate thesis Abstract: Sodobni dosežki znanosti omogočajo uporabo novih tehnologij na različnih področjih. Tako lahko brezpilotne zrakoplove, ki so cenovno že zelo dostopni, z vsakim dnem pogosteje srečamo na različnih področjih, kot so odkrivanje gozdnih požarov, krajšanje prostega časa, dostava paketnih pošiljk, pomoč v gradbeništvu, kmetijstvu ipd. V slovenski zakonodaji je uporaba brezpilotnih zrakoplovov določena v Zakonu o letalstvu in v Uredbi o izvajanju izvedbene uredbe Komisije (EU) o pravilih in postopkih za upravljanje brezpilotnih zrakoplovov. Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije (CAA) je pristojni organ za izvajanje Uredbe, policija in občinsko redarstvo pa izvajata nadzor in ugotavljata prekrške le za določene člene zoper posameznike. V diplomskem delu smo pojasnili način in opremo, ki jih uporablja policija za prizemljitev brezpilotnih zrakoplovov.
Keywords: policija, brezpilotni zrakoplovi, prizemljitev, tehnična sredstva, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.12.2024; Views: 0; Downloads: 36
Full text (1,11 MB) |
3. Problematika zakonitosti izvajanja videonadzornega sistema : magistrsko deloSergeja Topolšek, 2024, master's thesis Abstract: Splošna uredba o varstvu podatkov povečuje pomen posameznikov in skupaj z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) ter ostalo področno ureditvijo uvaja stroge zahteve za upravljavce osebnih podatkov, še posebej pri uvedbi in izvajanju videonadzornega sistema. S takšno obdelavo upravljavci namreč globoko posegajo v zasebnost posameznikov, zato problematika zakonitosti izvajanja videonadzornega sistema postaja vse bolj pereča v luči naraščajoče uporabe teh sistemov.
Videonadzor mora slediti določbam Splošne uredbe, kot so načela obdelave, pravice posameznika, na katerega se nanašajo podatki, pravne podlage za obdelavo, zavarovanje videonadzornega sistema, pogodbena obdelava in evidenca dejavnosti obdelave. Ob splošnih določbah Splošne uredbe morajo upravljavci upoštevati tudi ureditev ZVOP-2, ki videonadzorni sistem obravnava kot eno izmed področnih ureditev obdelave osebnih podatkov v členih od 76. do 80. in nadgrajuje že obstoječo ureditev ZVOP-1. Splošnim določbam o izvajanju videonadzora iz 76. člena ZVOP-2 sledijo specifične določbe, ki urejajo videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore, znotraj delovnih prostorov, v prevoznih sredstvih, namenjenih javnemu potniškemu prometu in na javnih površinah.
Pri vzpostavitvi videonadzornega sistema je ključnega pomena opredelitev namenov obdelave, saj se sme obdelava izvajati le za izrecne, zakonite namene, ki morajo biti jasno določeni pred začetkom obdelave. Videonadzor se večinoma utemeljuje na podlagi zakonitega interesa upravljavca, opravljanja naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu in zakonske obveznosti upravljavca, pri čemer prihaja do razlik med dopustnostjo pravnih podlag v javnem in zasebnem sektorju. Upravljavci morajo med drugim poskrbeti tudi za ustrezno obveščanje posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, zavarovanje videonadzornega sistema, opredelitev rokov hrambe posnetkov, vodenje dnevnikov obdelave in zagotavljanje zakonite obdelave posnetkov.
Odnos med posamezniki, na katere se nanašajo podatki in upravljavci je tako zasnovan na iskanju ravnovesja med zaščito zasebnosti posameznikov in varstvom njihovih podatkov ter potrebo upravljavcev po izvajanju videonadzora za svoje zakonite namene. Upravljavci so dolžni posameznikom olajšati uresničevanje njihovih pravic iz Splošne uredbe o varstvu podatkov in določiti učinkovit postopek njihovega uresničevanja. V primeru videonadzora še posebej pridejo do izraza pravica dostopa, pravica do izbrisa in pravica do ugovora. Ključno je, da se upravljavci videonadzornih sistemov zavedajo posega v zasebnost posameznikov in si prizadevajo k uporabi najmilejših ukrepov za dosego svojih namenov.
Keywords: varstvo osebnih podatkov, videonadzorni sistem, Splošna uredba o varstvu podatkov, ZVOP-2, zakoniti interes, ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov (DPIA), pravice posameznika, pravica do zasebnosti, dostop v uradne službene oziroma poslovne prostore, delovni prostori, javna prevozna sredstva, javne površine
Published in DKUM: 11.12.2024; Views: 0; Downloads: 47
Full text (1,15 MB) |
4. Optimizacija skladiščenja v podjetju ZETA GmbH : magistrsko deloMatej Ivanek, 2024, master's thesis Abstract: V raziskavi smo si pogledali in raziskali problematiko skladiščenja in skladiščnih procesov v podjetju ZETA Holding na avstrijskem Štajerskem, natančneje v Liebochu, kjer proizvodni proces temelji na projektnih delih, kar pomeni potrebo po veliki prilagodljivosti skladiščenja. Ker se podjetje v zadnjih letih srečuje z rastjo in povečano proizvodnjo, je prišlo do težav in pomanjkanja skladiščnih prostorov ter ustrezne manipulacije. Pomanjkljivosti se odražajo tudi v samih skladiščnih sistemih in načinih skladiščenja. V ta namen smo raziskali različne pristope k reševanju omenjenega problema in trg sodobnih skladiščnih sistemov ter možnosti za njihovo uporabo. Hkrati potrebujemo za sodobne skladiščne sisteme različne vrste manipulativnih sredstev, ki smo jih s pomočjo izkušenj in znanj poiskali pri različnih dobaviteljih ter s tem poiskali najprimernejše izvedbe le-teh. Na koncu smo raziskave združili in poiskali optimizirano rešitev skladiščenja z najprimernejšimi manipulativnimi sredstvi tako, da smo maksimalno izkoristili velikost razpoložljivih skladiščnih prostorov.
Keywords: skladiščni proces, skladiščenje, MRP, manipulacijska sredstva
Published in DKUM: 27.11.2024; Views: 0; Downloads: 18
Full text (6,83 MB) |
5. Programska rešitev za upravljanje it opremeBlaž Hribernik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Predmet diplomske naloge je razvoj programske rešitve za upravljanje informacijsko
komunikacijske opreme kot osnovnega sredstva v obravnavanem podjetju.
Zatečeno stanje je bilo v današnjem digitalnem svetu povsem zastarelo, saj je podjetje
v delovnem procesu še vedno uporabljalo ročno izpolnjene papirnate obrazce in za bazo
zapisov tabelo v programu Excel. Posnetek stanja je razkril vse pomanjkljivosti in
težave, ki so se pojavljaje pri samem delu.
V začetni fazi smo izbirali med že razvitimi namenskimi rešitvami in razvojem
programske rešitve v programu Power Apps, ki je del sklopa programov okolja
Microsoft 365. Za bazo podatkov smo uporabili Microsoft Dataverse.
Programska rešitev omogoča sodoben vnos opreme v bazo podatkov, urejanje
podatkov o sami opremi in uporabnikih, ki opremo uporabljajo, pripravo dokumenta za
potrebe arhiviranja, pošiljanje sprememb v dotičen oddelek podjetja ter na koncu še
podrobno analizo in pregled stanja opreme tako v tabelarični kakor tudi grafični obliki.
Med uporabniki je bila programska rešitev zelo pozitivno sprejeta, saj je enostavna za uporabo,
pregledna, uporabniku prijazna in hkrati upošteva vse smernice sodobnega razvoja
programskih rešitev. Z rešitvijo smo dosegli vse zastavljene cilje, to je prihranek časa in
minimizacija možnosti napak, s postopkom digitalizacije pa delovni proces postavili tudi v
sodoben čas. Praktično delo uporabnikov je pokazalo nekaj priložnosti za izboljšave zlasti pri
vnosu opreme v bazo, sočasnem pošiljanju sprememb bodisi pri uporabniku ali osnovnem
sredstvu in vse do možnosti uvedbe sodobnejših tehnologij, ki nadomeščajo tehnologijo črtne
kode.
Keywords: programska rešitev, osnovna sredstva, programiranje z malo ali brez
kode
Published in DKUM: 19.11.2024; Views: 0; Downloads: 7
Full text (1,69 MB) |
6. Analiza uporabe prisilnih sredstev v postopkih Mestnega redarstva Ljubljana : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloBarbara Ban, 2024, undergraduate thesis Abstract: Raziskave so pokazale, da je potrebno, da so represivni organi, vključno s policijo in redarstvom, ustrezno usposobljeni za pravilno in sorazmerno uporabo prisilnih sredstev. Zakonodaja je natančno opredelila, kdaj in kako se ta sredstva smejo uporabljati, da bi se preprečile zlorabe in zagotovile pravice posameznikov.
Uporaba prisilnih sredstev v okviru zakonitih pooblastil je opredeljena kot nujna, a vendar občutljiva tema, ki zahteva natančno regulacijo zaradi možnosti poseganja v temeljne človekove pravice. Poudarjeno je bilo, da mora biti uporaba teh sredstev pravno urejena in skladna z načeli zakonitosti in sorazmernosti. Dovoljeno je bilo, da se prisilna sredstva uporabljajo le v omejenih okoliščinah, kjer druge metode niso učinkovite, pri čemer je bila vsaka uporaba vezana na spoštovanje človekovih pravic.
Raziskave so pokazale, da morajo biti represivni organi, vključno s policijo in redarstvom, ustrezno usposobljeni za pravilno in sorazmerno uporabo prisilnih sredstev. Zakonodaja je natančno opredelila, kdaj in kako se ta sredstva smejo uporabljati, da se preprečijo zlorabe in zagotovijo pravice posameznikov. V diplomskem delu je bila preučena uporaba prisilnih sredstev v mestnem okolju, pri čemer je bilo ugotovljeno, kako so ta sredstva uporabljena s strani redarjev. Poudarjeno je bilo, da mora biti ravnovesje med zagotavljanjem varnosti in zaščito temeljnih svoboščin ohranjeno, pri čemer je bilo delovanje usklajeno z zakonodajo in etičnimi standardi.
V raziskavi je bila analizirana zakonitost in etičnost uporabe prisilnih sredstev, z osredotočenostjo na usposobljenost redarjev in preventivno vlogo teh sredstev. Vključena je bila statistična analiza uporabe teh sredstev, ob preučitvi primerov iz Mestnega redarstva Ljubljana. Ugotovljeno je bilo, da je pravilna in sorazmerna uporaba ključnega pomena za ohranjanje zaupanja javnosti in učinkovitost delovanja redarstva.
Keywords: mestno redarstvo, prisilna sredstva, zakonitost, človekove pravice, diplomske naloge
Published in DKUM: 19.11.2024; Views: 0; Downloads: 67
Full text (1,33 MB) |
7. Javna sredstva za preventivo in obnovo ter odziv na naravne nesreče : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloPia Urbanč, 2024, undergraduate thesis Abstract: Naravne nesreče so nepredvideni naravni pojav, ki občasno in z različno intenziteto ogrožajo ljudi, gospodarstvo in okolje. Poleg neposrednih posledic na življenja in premoženje povzročajo pomembne ekonomske, socialne in okolijske posledice, te pa zahtevajo učinkovite ukrepe za preprečevanje, odzivanje in obnovo. Financiranje ukrepov za obvladovanje naravnih nesreč vključuje različne vire na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. V Sloveniji je država ključni akter pri zagotavljanju sredstev za preventivne ukrepe, takojšnje intervencije in obnovo po nesrečah. Javna sredstva se razporejajo preko različnih državnih skladov, zakonodajnih okvirov in vladnih programov, ki določajo kriterije in postopke za dodelitev pomoči prizadetim posameznikom in skupnostim. Ključnega pomena je tudi izboljšanje procesov za učinkovito in hitro dodeljevanje pomoči. Poleg državnih in evropskih sredstev se obravnava tudi sodelovanje mednarodnih organizacij in nevladnih organizacij, ki prispevajo k financiranju preventivnih ukrepov in pomoči po nesrečah. Pomemben del raziskave je analiza izzivov in ovir pri zagotavljanju finančnih virov, vključno s potrebo po hitrem odzivanju in dolgoročnem načrtovanju. Diplomsko delo analizira obstoječe prakse financiranja ukrepov za preprečevanje in odzivanje na naravne nesreče, z namenom prepoznati dobre prakse in priporočila za izboljšanje slovenskega sistema. Pomembno je, da se sredstva učinkovito uporabljajo za zmanjšanje tveganj in hitrejše okrevanje po nesrečah. Boljše financiranje in sodelovanje lahko bistveno prispevata k večji odpornosti skupnosti proti naravnim nesrečam.
Keywords: javna sredstva, financiranje, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.11.2024; Views: 0; Downloads: 47
Full text (1,70 MB) |
8. Obdavčitev prevoznih sredstev v Sloveniji in nekaterih državah Evropske unijeNina Fekonja, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali področje davčne zakonodaje prevoznih sredstev v Sloveniji in izbranih državah Evropske unije. Preučili smo obdavčitev v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem in Danskem, ki pa se ne glede na to, da so vse države članice Evropske unije, še vedno precej razlikuje.
Evropska unija si prizadeva za poenotenje trga držav članic in s sprejemanjem direktiv vpliva na usklajevanje pravil in predpisov držav članic. Davek na dodano vrednost poznajo vse države članice in je od vseh zakonov tudi najbolj poenoten. Kljub temu pa se stopnje davka na dodano vrednost med državami še vedno precej razlikujejo in znašajo vse od 17 % pa do 27 %. Vse pridobitve novih in v nekaterih primerih tudi rabljenih prevoznih sredstev so predmet davka na dodano vrednost. V Sloveniji so poleg davka na dodano vrednost prevozna sredstva obdavčena tudi z davkom na motorna vozila. Oba sta v zadnjih letih doživela pomembne spremembe. Zakonu o davku na dodano vrednost je bil v letu 2022 dodan 66.b člen, ki daje pravico do odbitka DDV za nakup električnih avtomobilov za poslovno rabo. V letu 2021 pa je začel veljati nov Zakon o davku na motorna vozila, ki temelji na emisijah CO2 in za merilo več ne upošteva vrednosti vozila, kar je zelo velika sprememba na področju obdavčitve vozil v Sloveniji. Odpravil pa je tudi luksuzni DMV, zaradi katerega so kupci dražjih vozil le-te raje kupili in registrirali v tujini kot v Sloveniji. Zakon o davku na motorna vozila pa plovil in zrakoplovov ne vključuje.
V Avstriji so vozila ob prvi registraciji obdavčena z davkom na normirano porabo goriva, v Nemčiji z davkom na motorna vozila, na Hrvaškem s posebnim davkom na motorna vozila in na Danskem z davkom na registracijo vozil. Vsi so enkratni davki, razen nemškega davka na motorna vozila. Nemčija ne pozna enkratnega davka, ki bi bil popolnoma enakovreden slovenskemu, vendar je primerljiv zaradi načina izračuna, ki kot slovenski temelji na emisijah CO2 in se plača ob registraciji vozila, kadar še le-ta ni vključen v prodajno ceno vozila. V Avstriji pa so vozila obdavčena tudi s periodičnim davkom na motorna vozila in davkom na zavarovanje motorja, na Danskem pa poznajo kar tri periodične davke, od katerih se eden plača glede na datum prve registracije vozila, saj se davki med seboj izključujejo. Na Hrvaškem pa poleg posebnega davka na motorna vozila poznajo še davek na cestna motorna vozila.
Posebna zakonska ureditev vodnih plovil je od obravnavanih držav sprejeta v Sloveniji in na Hrvaškem ter je v sklopu magistrskega dela tudi predstavljena, kdaj nastane obveznost za plačilo in kakšna so merila. Za namene primerjalne analize pa smo se osredotočili na cestna vozila, saj je davčna zakonodaja teh vozil bolje urejena, jasno definirana in določena.
Prvoten namen uvedbe davka na motorna vozila se počasi spreminja oziroma preusmerja od zbiranja sredstev za državni proračun in regulacije avtomobilskega trga k čedalje bolj okoljskim ciljem, kot so zmanjšanje emisij CO2, izboljšanje varnosti in starosti voznega parka ter spodbujanje nakupa ekoloških vozil.
V izvedeni analizi, kjer smo primerjali obdavčitev pridobitve novega osebnega vozila v Sloveniji in izbranih državah, je država z daleč najvišjo obdavčitvijo Danska. Slovenija se je uvrstila na prvo mesto kot država z najnižjim zneskom.
Keywords: prevozna sredstva, davek na dodano vrednost, davek na motorna vozila, električni avtomobil.
Published in DKUM: 04.10.2024; Views: 0; Downloads: 33
Full text (3,70 MB) |
9. Opozorilni strel kot prisilno sredstvo - primerjalna študija slovenske in finske ureditve : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNejc Kotnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Slovenska policija velja za eno najbolj nadzorovanih državnih institucij z učinkovitim sistemom nadzorovanja policije, enako pa velja policijo na Finskem, ki je pogosto poznana po svoji visoko izobraženi in učinkoviti policiji. Kljub temu, da se gre za dve višje razviti in na področju varstva človekovih pravic primerljivi državi, pa je zakonska ureditev policijske uporabe strelnega orožja različna. V Sloveniji je v 96. členu zakona o nalogah in pooblastilih policije določen postopek uporabe strelnega orožja, ki vključuje in posebej zahteva opozorilni strel, v kolikor ga je mogoče izvesti v varno smer. Nasprotno Finska opozorilnega strela ne zahteva in nanj gleda kot samostojno prisilno sredstvo, za katerega so zahtevani enaki pogoji uporabe kot usmerjeni strel. Hkrati, ob primerjavi modela uporabe strelnega orožja, smo v raziskavi poskušali poiskati definicijo varne smeri, ker je ZNPPol ne definira. To smo storili s pregledom literature in intervjujema s strokovnjakoma iz področja varne uporabe strelnega orožja. V želji po zajemu objektivnih in različnih mnenj, en strokovnjak prihaja iz policije, drugi pa iz zasebne sfere. Ugotovili smo, da opozorilni strel povzroča dodatni stres policistom, saj morajo v hitri in napeti situaciji presojati, ali so pogoji za izvedbo opozorilnega strela izpolnjeni, kje se nahaja varna smer oziroma, ali so podani pogoji za preskočitev opozorilnega strela. Iz tega izhaja, da je finski model boljši, ker prosta izbira uporabe prisilnega sredstva omogoča hitrejše posredovanje in odstrani morebitne zaplete. Obe ureditvi se sicer soočata s problemom ne definirane varne smeri, za katero smo ugotovili, da med strokovnjaki ni konsenza o dejanski varni smeri pri uporabi opozorilnega strela. Zato bi bilo nujno zagotoviti širše sprejeto definicijo varne smeri in jo prenesti v zakonodajo.
Keywords: opozorilni strel, policija, strelno orožje, prisilna sredstva, ZNPPol, diplomske naloge
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 33
Full text (674,52 KB) |
10. Primerjava uporabe strelnega orožja kot prisilnega sredstva med Slovenijo in Združenimi državami Amerike : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKiti Skočir, 2024, undergraduate thesis Abstract: Strelno orožje je že v preteklosti predstavljalo moč in oblast, danes pa si je pridobilo novo razsežnost kot sredstvo prisilnega ukrepa. Gre za najhujše prisilno sredstvo, ki ga uporablja policija, saj posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, posledice njegove uporabe pa so lahko hude telesne poškodbe ali celo smrt. V Sloveniji so pogoji in postopki dobro opredeljeni v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, dodatno pa še v Pravilniku o policijskih pooblastilih. Zakonsko je uporaba tako natančno in strogo določena, da obstaja majhna možnost nezakonitega poseganja v človekove pravice pri sami uporabi. Na drugi strani v Združenih državah Amerike temu ni tako. Zakonsko je tam uporaba zelo pomanjkljivo določena. Okvirno jo urejata Ustava ZDA in Bill of Rights, ki določata minimalne pogoje uporabe. Podrobneje bi to morala urejati vsaka Zvezna država posebej, s tem bi se uporaba poostrila in bi bile številke vsakdanje uporabe strelnega orožja kot prisilnega sredstva občutno manjše. Ker pa to ni tako in nekatare države niti nimajo zakonodaje na tem področju, številke uporabe vsak dan naraščajo, posledično pa tudi število žrtev. Če državi primerjamo na tem področju, takoj opazimo da ima Slovenija vsekakor strožje pogoje uporabe in s tem varuje pravico do življenja, posledično je število primerov uporabe minimalno. V ZDA je kot posledica pomankljive zakonodaje, poleg velike uporabe strelnega orožja, še problem rasizma. Policisti imajo namreč odprte možnosti pri sami uporabi orožja, in ker je njihov glavni pogoj uporabe: »če obstaja sum«, je večinoma žrtev temnopoltih, saj veliko belopoltih policistov v temnopoltih ljudeh takoj vidi storilca kaznivega dejanja. To potrjuje tudi statistika.
Keywords: prisilna sredstva, strelno orožje, policija, zakonodaja, Slovenija, Združene države Amerike, diplomske naloge
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 33
Full text (793,81 KB) |
