Search the digital library catalog

Abstract: Za nalogo smo si v razpravi zadali odgovoriti na nekaj ključnih vprašanj, vezanih predvsem na čas in vzrok prihoda judov v posamezne spodnještajerske urbane kraje. Kot vzorčne primere smo izbrali manjše kraje, kjer je judovska navzočnost zabeležena v dokumentih. Zaključiti smemo, da se vloga deželnih gospodov, predvsem Habsburžanov, kaže kot ključna pri spodbujanju in podpiranju judov pri odločitvi, da se naselijo v določenem kraju. To se verjetno najbolj jasno vidi pri različnih zgodbah dveh mejnih mestec, Ormoža in Brežic, obeh v lasti salzburškega nadškofa. Obe mesti sta torej last salzburškega nadškofa, toda če se je Ormož predvsem zaradi samosvoje politike družine Ptujskih in njihove naslonitve na štajerske vojvode tesne zveze s Salzburgom v veliki meri otresel, je ta podreditev oz. salzburška nadvlada ostala v Brežicah zelo izrazita. To povzroči, da v Ormožu pride do poskusa (sicer relativno kratkotrajnega, pa vendar) nastanka ormoške judovske skupnosti, medtem ko v Brežicah ni o čem podobnem ne duha ne sluha. Angažma štajerskih vojvod pa je najbolje viden na primeru (Slovenske) Bistrice, kjer je očitno, da je ravno njihov interes tisti, ki je ne samo omogočil prihod judov v mesto, temveč tudi v veliki meri uravnaval njihovo delovanje. Tudi primer Slovenj Gradca kaže na podoben vzorec. Tudi tu je za prihod judov v mesto odločilen vpliv deželnega gospoda, le da je ta v tem primeru izražen posredno, skozi delovanje deželnoministerialne družine Aufensteinov, ki pa je bilo brez dvoma povsem usklajeno z željami njihovega gospoda, koroškega vojvode. Iz celotne slike še najbolj izstopa primer Dravograda, kjer imamo opravka z dokaj nenavadnim momentom, ko se, kot kaže, štajerski judje (vsaj tako kaže dejstvo, da se podredijo sodniku za jude iz Gradca) naselijo v kraju. Ravno primer Dravograda tudi kaže, kako majhno količino podatkov imamo na razpolago, saj ni jasen niti čas prihoda in s tem dolgotrajnost tega niti povezava dravograjskih judov z morebitnimi skupnostmi iz koroškega oz. štajerskega prostora. Usoda juda Davida iz Dravograda na Dunaju kaže le na to, da je bila njegova povezanost z Dravogradom zelo velika in je morala presegati zgolj kratkotrajno bivanje. Vsekakor pa je mogoče zaključiti, da ne samo, da je bila vloga deželnih gospodov (pričakovano) tista, ki je v največji meri krojila prisotnost oz. neprisotnost judov po posameznih krajih, temveč tudi to, da je še prav posebej izpostavljena vloga Habsburžanov (in Tirolskih kot koroških vojvod) kot štajerskih deželnih gospodov. Različna pristopa k (ne)prisotnosti judov lahko vidimo skozi primerjavo salzburških Brežic, kjer jude zaman iščemo, in salzburškega Ormoža, kjer so prisotni v 14. stoletju. Poudarjeno vlogo Habsburžanov pa nam prinaša tudi analiza gradiva mesta Slovenska Bistrica. Vsekakor pa bo za več odgovorov treba tej analizi dodati še podobno za kranjsko deželo in za prostor Goriške in Istre.
Keywords: srednji vek, mesta, Judje, Štajerska, Koroška
Published in DKUM: 11.10.2024; Views: 0; Downloads: 1
Link to file

Abstract: Predmet pričujočega magistrskega dela je obravnava samostanov uboštvenih redov na Slovenskem v srednjem veku, s poudarkom na ženskih dominikanskih samostanih. Samostani in redovi imajo tako na Slovenskem kot drugod po svetu različno zgodovino in dogajanje. Ustanovitev samostanov in njihov razvoj sta tesno povezana s širjenjem in z utrjevanjem katoliške vere; prav tako so imeli pomembno vlogo tudi v kulturnem in družbenem življenju, gospodarstvu, izobraževanju, znanosti itn. Na slovenskem območju so se v srednjem veku naselili vsi pomembnejši samostanski redovi, ki so bili izjemnega pomena tako za sam prostor kot njegovo prebivalstvo. Z razvojem mest in s spremenjenim načinom življenja so se pojavili uboštveni redovi. V tem delu bo izpostavljen dominikanski red, ki se je močno posvečal pridiganju in dušnemu pastirstvu nasploh. Predvsem pa je glavni namen izpostaviti dominikanke, katerih prvenstvena naloga sta bila vzgoja in izobraževanje plemiških deklet. Kljub dosedanji izčrpni literaturi so predvsem zaradi pomembnosti svojega dela še vedno premalo izpostavljene in omenjene.
Keywords: Srednji vek, samostani, uboštveni redovi, dominikanci, dominikanke, vzgoja in izobraževanje.
Published in DKUM: 28.11.2023; Views: 594; Downloads: 137
Full text (994,74 KB)

Abstract: Magistrsko delo je pregled položaja Judov v srednjeveški Angliji ter osvetljuje ključne zgodovinske dogodke, družbene odnose in njihov vpliv na judovsko skupnost. Raziskuje raznoliko naravo judovskega obstoja v tem obdobju, ki je bilo zaznamovano s verskimi, gospodarskimi in družbenimi dinamikami, ki so oblikovale njihovo življenje. Prisotnost Judov v srednjeveški Angliji sega v 11. stoletje, ko so se prvič naselili v državi. Sprva so bili povabljeni s strani Viljema Osvajalca iz gospodarskih razlogov in so igrali pomembno vlogo v vzpostavljajočih se finančnih sistemih tistega časa, saj so ponujali posojila in se ukvarjali s trgovino. Vendar je bila njihova pozicija v angleški družbi negotova in omejena z diskriminatornimi zakoni in politikami. V 12. in 13. stoletju so se Judje soočali z naraščajočo marginalizacijo in preganjanjem. Bili so podvrženi pravnim omejitvam, kot so posebni davki, zahteva po nošenju posebnih znamenj ter omejitve pri lastništvu zemlje. Poleg tega so protijudovska čustva spodbujala različne obtožbe proti judovski skupnosti, vključno z obtožbami obrednih umorov in finančnega izkoriščanja, kar je vodilo do občasnih izbruhov nasilja. Obdobje kralja Edvarda I je pomenilo pomembno prelomnico za Jude v Angliji. Leta 1290 je izdal odlok o izgonu, ki je ukazoval izgon Judov iz države. Ta izgon je ostal v veljavi skoraj štiri stoletja, kar je pripomoglo k odsotnosti stalne judovske prisotnosti v Angliji do 17. stoletja. Ta povzetek predstavlja vpogled v kompleksen in pogosto nemiren položaj Judov v srednjeveški Angliji. Za celovito študijo bi bilo treba raziskati posamezne pripovedi in kulturne ter gospodarske prispevke judovske skupnosti v tem obdobju. Razumevanje zgodovinskega konteksta, ki obdaja izkušnje Judov v srednjeveški Angliji, prispeva k širšemu razumevanju dinamike verskih in etničnih odnosov v srednjeveški Evropi.
Keywords: Judje, Anglija, srednji vek, posojanje denarja, omejitve, izgon, obredni umori
Published in DKUM: 05.07.2023; Views: 509; Downloads: 33
Full text (889,86 KB)

Abstract: Vsak učitelj začetnik se pri sestavljanju pisnega preizkusa za preverjanje oz. ocenjevanje znanja tujega jezika v praksi srečuje s številnimi vprašanji: od vprašanj, ki se nanašajo na oblikovno, kvantitativno, vsebinsko in kvalitativno zasnovo ter merske karakteristike. V magistrski nalogi smo na ta vprašanja iskali odgovore in z analizo pisnih preizkusov ugotavljali, kako v srednji šoli poteka pisno preverjanje oz. ocenjevanje znanja tujega jezika angleščine in nemščine na ravni od A1 do B1 oz. B2. Za osvetlitev procesa učenja tujega jezika v kontekstu institucionalnega preverjanja oz. ocenjevanja znanja smo se v teoretičnem delu posvetili terminološkemu aparatu s tega področja, predstavili tako različne namene, funkcije, vplive, vrste in oblike preverjanja oz. ocenjevanja znanja kot tudi najpomembnejše merske karakteristike ter se nadalje osredotočili na pisne preizkuse, načine preverjanja posameznih jezikovnih spretnosti oz. zmožnosti in najpogostejše tipe nalog, namenjene preverjanju oz. ocenjevanju znanja rabe jezika, ter opisali njihove prednosti in slabosti. Namen magistrske naloge je ugotoviti, kako v praksi poteka preverjanje oz. ocenjevanje znanja tujega jezika v srednji šoli, zato smo v empiričnem delu s kvantitativno, deskriptivno in primerjalno analizo s štirih različnih tematskih vidikov obravnavali naključno zbrane pisne preizkuse za preverjanje znanja angleškega in nemškega jezika. Rezultati analize so pokazali, da so pisni preizkusi za preverjanje oz. ocenjevanje angleščine v osnovi primerljivi s pisnimi preizkusi za preverjanje oz. ocenjevanje znanja nemščine. Magistrska naloga je omogočila boljši vpogled v potek pisnega preverjanja oz. ocenjevanja znanja tujega jezika na sekundarni stopnji izobraževanja. Na podlagi analitičnih dognanj podaja splošne ugotovitve in zanje skladno s teorijo dodaja tudi priporočila stroke, kar lahko učiteljem tujega jezika v srednji šoli služi kot izhodišče oz. za (samo)refleksijo priprave pisnega preizkusa znanja tujega jezika.
Keywords: pisno preverjanje in ocenjevanje znanja tujega jezika v srednji šoli, sestavljanje pisnega preizkusa, zasnova pisnega preizkusa za angleščino in nemščino, primerjava angleških in nemških pisnih preizkusov, kvantitativna deskriptivna in primerjalna analiza.
Published in DKUM: 22.10.2021; Views: 1313; Downloads: 109
Full text (1,68 MB)

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Družina v srednjem veku: Primer dinastije Otonov obsega teoretična izhodišča moralnih in družbenih norm, ki so veljale v visokoplemiških krogih srednjega veka. V nadaljevanju je predstavljeno življenje Otonov, saške rodbine, ki je v 10. in 11. stoletju krojila politično dogajanje v osrednjem delu današnje Evrope. Namen magistrskega dela je bil raziskati življenje in medsebojne odnose prve nemške cesarske rodbine ter opozoriti na odstopanja od tedaj pričakovanega načina življenja posameznikov omenjene rodbine. Osrednji del naloge predstavlja teoretična izhodišča, ki pomagajo razumeti položaj posameznika v visokoplemiški družbi srednjega veka, nadalje pa je podrobneje predstavljena rodbina Otonov, kjer sta izstopajoči dve ženski predstavnici. Adelaida Borgundska in Teofana, tašča in snaha, sta se v zgodovino zapisali kot izredno odločni predstavnici Otonske dinastije. Obe sta rodbini zagotovili moške naslednike, obe sta zgodaj ovdoveli, obe nastopili kot regentki Otonu III. Skozi predstavitev življenja Otonske dinastije med letoma 919 in 1024 so tako predstavljene vzporednice in odmiki od tedaj značilnega življenja visokoplemiške družine, s pomočjo razpoložljive literature in virov pa so začrtani odnosi med posameznimi družinskimi člani.
Keywords: srednji vek, visoko plemstvo, družina, cesarji, Otoni
Published in DKUM: 22.07.2021; Views: 18262; Downloads: 145
Full text (2,33 MB)