1. Spodbujanje podjetnosti s projektnim delom v srednješolskem tehničnem izobraževanjuNataša Studenčnik, 2024, master's thesis Abstract: S spodbujanjem podjetništva v izobraževalnih programih lahko šole pomembno prispevajo k razvoju inovativnosti, ustvarjalnosti ter krepitvi gospodarstva na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Poleg tega vključevanje podjetniških elementov v šolske kurikulume omogoča, da dijaki razvijejo ne le podjetniške miselnosti, temveč tudi spretnosti, kot so: reševanje problemov, komunikacija, skupinsko delo, načrtovanje ipd., torej lastnosti, ki so ključnega pomena za uspeh na dinamičnem, hitro spreminjajočem trgu dela.
V tem kontekstu smo raziskali vpliv predmeta projektno delo na podjetniške ambicije dijakov v srednješolskem tehničnem izobraževanju, pri čemer smo se osredotočili na programa računalnikar in elektrikar. Rezultati so pokazali, da projektno delo s svojim praktičnim značajem precej vpliva na pripravljenost dijakov na podjetništvo in jih spodbuja k aktivnemu razmišljanju o konkretnih podjetniških poteh. Dokazali smo, da izkušnje, pridobljene med projektnim delom, ne okrepijo le samozavesti, ampak tudi vzbudijo resno zanimanje za podjetništvo po končanem šolanju. Keywords: projektno delo, podjetništvo, tehnično izobraževanje, srednja šola Published in DKUM: 12.09.2024; Views: 138; Downloads: 64 Full text (1,52 MB) |
2. Analiza bralne pismenosti in spremljajočih dejavnikov pri 15-letnikih v mariborskih srednjih šolah : magistrsko deloKatarina Grosek, 2024, master's thesis Abstract: Temeljni namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšno je stanje bralne pismenosti in spremljajočih dejavnikov učne uspešnosti pri 15-letnikih v mariborskih srednjih šolah. V teoretičnem delu naštejemo in opišemo mednarodno primerljive raziskave o znanju in dosežkih učencev ter opredelimo merske značilnosti vprašalnikov in testov znanja. Osredotočimo se tudi na spremljajoče dejavnike učne uspešnosti, in sicer odnos s starši in učitelji, počutje v šoli in zadovoljstvo z življenjem. Nato podrobneje opredelimo bralno pismenost, tako da naštejemo in predstavimo njene gradnike. Empirični del temelji na kvantitativnem pristopu, v okviru katerega so dijaki šestih mariborskih srednjih šol reševali test znanja bralne pismenosti, in kvalitativnem pristopu, v okviru katerega smo opravili polstrukturirane intervjuje s petimi učitelji slovenščine na mariborskih srednjih šolah. Kombinacija obeh pristopov nam je omogočila, da bolje razumemo rezultate testa bralne pismenosti, hkrati pa smo z intervjuji dobili vpogled v mnenja, ki jih s kvantitativnim pristopom nismo mogli dobiti, saj tako pridobljene informacije dopolnjujejo in nadgrajujejo kvantitativne ugotovitve. Rezultati so pokazali, da je naš sklop vprašanj v primerjavi s tistim iz predraziskave PISA z vidika veljavnosti podrobnejši, saj zajema več različnih taksonomskih stopenj in gradnikov bralne pismenosti. Ugotovili smo še, da so 15-letniki večinoma zadovoljni s svojim življenjem in se v šoli dobro počutijo, dejavnika odnos s starši in počutje v šoli pa sta povezana z rezultati bralne pismenosti. Keywords: bralna pismenost, spremljajoči dejavniki, srednja šola, gradniki, test znanja Published in DKUM: 11.09.2024; Views: 52; Downloads: 41 Full text (4,14 MB) |
3. The potential of video games for vocabulary acquisition among secondary school students : m. a. thesisMartin Utroša, 2022, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo se osredinili na potencial video iger kot medijev za pasivno usvajanje besedišča pri dijakih, dijakinjah v srednji šoli. Delo se nanaša na učitelje, učiteljice srednješolcev, ki so dovzetnejši za takšen način učenja. Video igre imajo potencial pri izboljšanju besedišča dijakov izven učilnice. Številne raziskave na področju usvajanja besedišča so bile narejene v kontekstu medosebne interakcije v večigralskih video igrah, v magistrskem delu pa smo se osredinili na enoigralske, kjer lahko učenci s pomočjo zgodb v video igrah izboljšajo obstoječe in pridobivajo novo besedišče. V magistrski nalogi smo zastavili tri hipoteze. Prvo in drugo hipotezo smo potrdili v empiričnem delu, tretjo pa v teoretičnem. Magistrsko delo se osredotoča na izboljševanje besedišča, usvojenega v učilnici, in ga primerja z besediščem video iger in besediščem izbranih in potrjenih učbenikov za poučevanje angleščine od drugega letnika srednje šole dalje. Prav tako nudi vpogled v potencial video iger za usvajanje besedišča pri pouku angleščine in daje učiteljem priporočila, kako video igre koristno uporabiti pri pouku angleščine. Keywords: video igre, usvajanje besedišča, poučevanje, učenje, srednja šola Published in DKUM: 22.12.2022; Views: 887; Downloads: 75 Full text (3,25 MB) |
4. Didaktika fizike 2 s praktikumom : zbirka laboratorijskih vajRobert Repnik, Mitja Slavinec, Eva Klemenčič, 2022 Abstract: Didaktika fizike s praktikumom 2 – zbirka laboratorijskih vaj je namenjena študentom 3. in 4. letnika študijskega programa Predmetni učitelj, usmeritev Izobraževalna fizika na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru. Fizikalni eksperimenti se izvajajo pri predmetu Didaktika fizike 2 s praktikumom in so razdeljeni v sedem tematskih sklopov: Pospešeno gibanje, Mehanika tekočin, Termodinamika, Zvok, Svetloba, Elektromagnetizem in Moderna fizika. V okviru laboratorijskih vaj študentje pridobivajo znanje in razvijajo spretnosti za ustrezno izvedbo eksperimentov pri pouku fizike na srednješolskem nivoju izobraževanja. Keywords: fizika, didaktika, srednja šola, fizikalni eksperimenti Published in DKUM: 12.07.2022; Views: 771; Downloads: 119 Full text (14,29 MB) This document has many files! More... |
5. Vpeljava kaotičnih sistemov s poudarkom na akustiki v pouk fizike na programu splošne gimnazijeDamjan Osrajnik, 2022, doctoral dissertation Abstract: Kaotični sistemi so kompleksni oscilirajoči sistemi z značilno nelinearno dinamiko. Slednje vodi do otežene obravnave, zaradi česar se kaotični sistemi ne vključujejo v pouk fizike na sekundarni ravni izobraževanja. Osnovni cilj doktorske disertacije je razvoj učnega pripomočka za vpeljavo kaotičnih sistemov v pouk fizike na programu splošne gimnazije. Na podlagi pregleda literature sklenem, da nezadostno matematično znanje dijakov vodi v poenostavljanje opisa dinamike sistemov, včasih tudi do mere, ko rezultati modela več niso primerljivi z realnim stanjem. Posledično so obravnavani primeri pogosto neavtentični, učenje fizike pa osredotočeno na uporabo formul. V teoretičnem delu predstavim matematično modeliranje oscilirajočih sistemov, pri čemer se osredotočim na dvodimenzionalne linearne in nelinearne dinamične sisteme. S stabilnostno analizo pokažem, da so za nastanek oscilacij potrebni dvodimenzionalni sistemi in predstavim, da za prisotnost determinističnega kaosa, sistem mora biti večdimenzionalen, nelinearen in oscilirajoč. Na primerih kaotičnih sistemov v naravi in družbi predstavim nekatere značilnosti kaosa kot je občutljivost na začetne pogoje. Podrobneje predstavim dve metodi za prepoznavanje determinističnega kaosa in sicer metodo izračuna največjega Lyapunovega eksponenta ter vizualizacijsko metodo grafa ponovitev. Nato se osredotočim na akustične sisteme, natančneje na vibrirajoče strune. Na primeru posnetka zvoka tona in akorda A zaigranega na kitari, prikažem časovno vrsto tlačnih sprememb. Za časovno vrsta akorda A se nam na prvi pogled zdi, da ustreza kaotičnemu sistemu, zato to preverimo z metodami za prepoznavo kaotičnega obnašanja. Metoda največjega Lyapunovega eksponenta napačno nakazuje, da gre za kaotičen sistem. To potrdim z uporabo vizualizacijske metode grafa ponovitev za ton in za akord A, ki potrdi, da opazovana dinamika ni kaotična. Teoretični del doktorske disertacije se zaključi z razvojem učnega pripomočka za vpeljavo kaotičnih sistemov v pouk fizike. V ta namen pregledam obravnavo oscilirajočih sistemov pri fiziki in se seznanim z matematičnimi omejitvami obravnave fizikalnih modelov. Študije so že pokazale prednost vpeljave blokovnih shem za razumevanje dinamike sistemov. Z blokovnimi shemami prikažem vzročno posledične relacije med količinami in vizualiziramo, kako količine vplivajo ena na drugo. Na blokovnih shemam temeljijo tudi grafično orientirani računalniški programi. Na podlagi zbranih informacij razvijem učni pripomoček za vpeljavo kaotičnih sistemov v pouk fizike. Učni pripomoček obsega 20 strani dolg učni list s 6. poglavji in 4 videoposnetke z razlago. Učni pripomoček prilagodim v luči omejevanja fizičnih stikov in sicer tako, da je primeren za poučevanje na daljavo, saj omogoča samostojno delo dijaka. Za oceno učinkovitosti razvitega učnega pripomočka izvedem empirično raziskavo, v katero je vključenih 7 srednjih šol, 7 učiteljev fizike in 243 dijakov. Učiteljem fizike posredujem učno gradivo, ki obsega učni pripomoček, inicialni in finalni test znanja za dijake ter lestvico stališč, s katero zbiramo mnenja učiteljev o učnem pripomočku. Z inicialnim testom znanja pridobivam informacije o trenutnem razumevanju dinamike sistemov ter prepoznavanja oscilirajočih in kaotičnih sistemov z namenom dopolniti učni pripomoček. Finalni test znanja je namenjen oceni učinkovitosti učnega pripomočka z vidika pridobljenega znanja dijaka. Preverim, v kolikšni meri dijak po uporabi učnega pripomočka razume dinamiko sistemov in fazne prostore ter v kolikšni meri se izboljša prepoznava oscilirajočih in kaotičnih sistemov iz grafičnih prikazov. Z analizo rezultatov finalnega testa potrdim, da se je razumevanje dijakov izboljšalo. Dodatno lahko na podlagi pregleda lestvice stališč potrdim, da je v učnem pripomočku obravnavana tematika zanima, aktualna, a zahtevna. Ocenjujem, da je razvit učni pripomoček učinkovit in primeren za vpeljavo kaotičnih sistemov v pouk fizike na programu splošna gimnazija. Keywords: kaotični sistemi, oscilirajoči sistemi, akustični sistemi, fizika, splošna gimnazija, srednja šola, poučevanje fizike, kaos, časovne vrste, učni pripomoček Published in DKUM: 11.07.2022; Views: 851; Downloads: 91 Full text (5,76 MB) |
6. Vloga šolskega pedagoga kot svetovalnega delavca pri razvoju družbene odgovornosti učencevMaša Kolenko, 2017, master's thesis Abstract: Magistrska naloga predstavlja vključenost družbene odgovornosti v šolsko prakso s strani pedagogov šolskih svetovalnih delavcev. Delo šolskih svetovalnih delavcev temelji na zakonih, pravilnikih in smernicah ter sledi sprejetim nacionalnim vrednotam. Ostaja pa vprašanje, v kolikšni meri se delo pedagogov šolskih svetovalnih delavcev sklada s šolsko doktrino in njenim konceptom ter v kolikšni meri je družbena odgovornost vpeta v njihovo delo. Empirično zaključno delo je zasnovano na šestih intervjujih pedagogov šolskih svetovalnih delavcev iz osnovnih in srednjih šol. Namen je bil preučiti pojmovanje družbene odgovornosti pedagogov šolskih svetovalnih delavcev, pomen družbene odgovornosti, kakor jo zaznavajo pedagogi in oceno šolske prakse z vidika družbene odgovornosti. Uporabljena je deskriptivna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Raziskava je pokazala, da pedagogi velik poudarek pri družbeni odgovornosti dajejo prenosu vrednot na otroke, uresničujejo pa jo ali sami ali v sodelovanju z drugim svetovalnim delavcem, ravnateljem in s starši. Zavedajo se odgovornosti v svojem delu, vendar ločijo med doprinosom družbene odgovornosti v okviru pristojnosti in lastnim doprinosom. Znatnega pomena so jim tudi človeška solidarnost, zavzemanje za lastno avtonomnost, uporaba lastnih načel, postavljanje mej v sodelovanju z drugimi ter sprejemanje in potrditev njihovega dela. Srečujejo se tudi z neodgovornimi praksami v šoli, ki jih rešujejo dolgoročno, preventivno ali kurativno, kot oviro pa navedejo čas in vladavino prava, ki senči bistvo pedagoškega dela. Keywords: šolski svetovalni delavec, pedagog, vzgoja, družbena odgovornost, osnovna šola, srednja šola Published in DKUM: 14.04.2022; Views: 905; Downloads: 47 Full text (1,70 MB) |
7. Vrstniško nasilje v zasavskih srednjih šolah : magistrsko deloMateja Napret, 2021, master's thesis Abstract: Medvrstniško nasilje je zelo kompleksen pojav, ki je dandanes prisoten tako rekoč v vsaki šoli. Kljub temu, da je bil pojav že v prejšnjem stoletju zelo razširjen, so mu posvečali zelo malo pozornosti. Prav to odlašanje in sprenevedanje, da se kaj takšnega na šolah ne dogaja/ne more zgoditi pa bi lahko bil razlog za tragedijo, ki se je zgodila leta 1982 na Norveškem. Trije otroci stari od 10 do 14 let, so zaradi trpinčenje vrstnikov takrat storili samomor. To pa je bil povod, da so leto za tem osnovne šole uvedle nacionalni program proti medvrstniškemu nasilju med učenci. Medvrstniško nasilje se od takrat ni dosti spremenilo. Še vedno velja, da o tej obliki nasilja govorimo takrat, ko je nek posameznik (učenec/dijak), dlje časa oziroma v nekem časovnem obdobju večkrat izpostavljen agresivnemu dejanju oziroma takšnim in drugačnim negativnim dejanjem s strani vrstnikov (enega/več). Omenjena negativna dejanja delimo v sedem kategorij medvrstniškega nasilja: verbalno nasilje, izločenost iz skupine, fizično nasilje, širjenje lažnih govoric, jemanje denarja ali poškodovanje tuje stvari, prisiljenost v nekatera početja in rasno nasilje. Poznamo pa tudi tri posebni oblike medvrstniškega nasilja, in sicer spolno nasilje, spletno nasilje (novejša oblika) in medvrstniško nasilje do učencev s posebnimi potrebami. Katere oblike medvrstniškega nasilja se bo nasilnež (storilec) posluževal, je odvisno predvsem od žrtve. V primeru, da gre za tipično žrtev, ki je negotova, previdnejša, sramežljiva in zaprta vase, bo dovolj le nekaj verbalnih žaljivk ali širjenje lažnih govoric, da se bo le-ta sesula in počutila manj vredno. V primerih, ko pa imamo netipično žrtev, ki se s svojimi osebnostnimi lastnostmi zlahka zoperstavi nasilnežu pa v večini primerov do medvrstniškega nasilja ne pride, saj nasilnež spozna, da njegovo početje ni smiselno in si najde drugo žrtev. Zelo pomembno pri vsem tem pa je, da se vprašamo, zakaj določeni posamezniki sploh vršijo medvrstniško nasilje nad svojimi vrstniki in jih v množici otrok/mladostnikov prepoznamo ter pravočasno izločimo oziroma se z njimi pogovorimo. O medvrstniškem nasilju, smo povprašali tudi dijake Zasavskih srednjih šol (anketni vprašalnik) in na podlagi njihovih odgovorov s pomočjo analize z različnimi multivariatnimi metodami, dobili odgovore, katere oblike medvrstniškega nasilja prevladujejo, kje se medvrstniško nasilje najpogosteje izvaja, kako dijaki reagirajo, če so priča medvrstniškemu nasilju, komu bi zaupali svojo izkušnjo itd. Keywords: magistrska dela, nasilje, vrstniki, vrstniško nasilje, žrtve, srednja šola, Zasavje Published in DKUM: 07.04.2021; Views: 1434; Downloads: 191 Full text (2,23 MB) |
8. Kurent v Miheličevi grafikiEva Gregorec, 2020, master's thesis Abstract: France Mihelič pri upodobitvah kurenta izhaja neposredno iz sveta kurentov, torej iz obredja, običajev, ki jih je videl in doživel na Ptuju, kjer je služboval v prvi polovici 20. stoletja. Njegovi kurenti pomensko odstopajo od drugih upodobitev kurentov v naši likovni umetnosti. Pri Miheličevi umetnosti gre za spoznanja, ki se navzven ne kažejo več kot realistična umetnost. Miheličev kurent postaja domala obsesivni lik, v katerega naseljuje umetnik vse njegove ustvarjalne afinitete, spomine in občutja. Kot da bi v tem fantazmagoričnem svetu kurentov odkrival svetove, ki bivajo tudi v njem, v njegovi podzavesti. Zanimalo nas je, kako se je motiv vsebinsko in oblikovno spreminjal skozi čas in kateri dejavniki so vplivali na njegovo preoblikovanje oziroma na njegove spremembe.
Miheličevo grafiko smo v nadaljevanju uporabili kot osnovo za oblikovanje didaktičnega sklopa, ki smo ga uporabili za izvedbo kvalitativne raziskave na srednji šoli. Proučili smo možnosti aktualiziranja in problematiziranja Miheličeve grafike z dijaki. Zanimalo nas je, kako se spreminja dijakovo zaznavanje in doživljanje določenega umetniškega dela ob vse večjem poglabljanju ter kako izbrane splošne in specifične metode spreminjajo njegovo zaznavanje in doživljanje. Keywords: France Mihelič, grafika, kurent, študija primera, srednja šola Published in DKUM: 28.10.2020; Views: 1208; Downloads: 177 Full text (5,35 MB) |
9. Verjetnost v osnovni in srednji šoliNina Gracej, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je predstavljena obravnava verjetnosti v osnovnih, srednje poklicnih in
strokovnih šolah ter gimnazijah. Magistrsko delo je razdeljeno na tri dele.
V prvem delu so predstavljeni osnovni pojmi in defnicije, ki se obravnavajo v osnovnih,
srednje poklicnih in strokovnih šolah ter gimnazijah.
V drugem delu so predstavljene vsebine, ki zajemajo področja verjetnosti in so zapisana v
učnem načrtu za osnovne, srednje poklicne in strokovne šole ter gimnazije.
V tretjem delu magistrskega dela smo pregledali večino osnovnošolskih, srednješolskih in
gimnazijskih učbenikov in opisali, katere vsebine iz področja verjetnosti obravnavajo. Pri-
kazali smo tudi morebitne nejasnosti in napake, ki se pojavijo v pregledanih učbenikih.
Ob koncu smo spoznali, da so v učbenikih uporabljeni različni pristopi pri defniranju poj-
mov. Opazili smo, da se največja razlika pojavi med osnovnošolskimi in gimnazijskimi
učbeniki. Keywords: verjetnost, osnovna šola, srednja šola, gimnazija, učni načrt, učbeniki, napake, nejasnosti Published in DKUM: 30.07.2020; Views: 1494; Downloads: 100 Full text (512,30 KB) |
10. Kompetence zaposlenega v srednji šoliTeja Pustotnik, 2019, undergraduate thesis Abstract: Kompetence so pomemben sestavni del posameznika v vsakdanjem življenju in pri delu. V srednjih šolah so kompetence profesorjev ključne, saj lahko profesorji z razvitimi kompetencami učence bolj učinkovito pripravljajo na življenje in na gradnjo kariere.
V diplomskem delu smo preučevali kompetence profesorjev v Srednji šoli Domžale.
V teoretičnem delu smo preučevali kompetence na splošno in njihov razvoj. Tipe kompetenc smo razdelili po ravneh in dimenzijah. Opredelili smo organizacijske kompetence. Predstavili smo merjenje kompetenc in ocenjevalne lestvice. Opisali smo management kompetenc in sistemizacijo delovnih mest. Podrobno smo opredelili tudi delovno mesto in opisali, kaj delovno mesto pravzaprav sestavlja. Predstavili smo, kako kompetence vplivajo na sistemizacijo dela. Opredelili smo kompetenčni model ter kompetence v praksi. Podrobno smo opisali tudi učiteljevo vlogo in njegove kompetence.
V empiričnem delu smo raziskovali pomembnost posameznih kompetenc za profesorje. Najprej smo opisali Srednjo šolo Domžale, predstavili smo raziskovalna vprašanja ter sestavo vprašalnika. Predstavili smo populacijo, vzorec ter izvedbo raziskave. Raziskovali smo, katere kompetence so po mnenju profesorjev najbolj pomembne, razdelili smo jih na generične in delovno specifične. Raziskovali smo tudi delovne naloge, dejavnosti in zadolžitve ter odgovornosti profesorjev na delovnem mestu.
Ugotovili smo, da so za opravljanje dela profesorjev pomembne številne kompetence. Keywords: kompetence
profesor
poučevanje
Srednja šola Domžale Published in DKUM: 15.01.2020; Views: 1574; Downloads: 134 Full text (1,21 MB) |