1. Vloga ultrazvočne elastografije in nekaterih novejših biomarkerjev pri obravnavi kroničnih nefroloških pediatričnih bolnikovMirjam Močnik, 2024, doctoral dissertation Abstract: Cilj preventivne nefrologije pri otrocih je zgodnje odkrivanje otrok s povečanim tveganjem srčno-žilne ogroženosti in kronične ledvične bolezni, ki sta med seboj vzajemno povezani. V doktorski nalogi smo se osredotočili na raziskovanje ultrazvočne elastografije, novejše ultrazvočne metode, ki omogoča oceno elastičnosti tkiv, ter nekaterih novejših označevalcev ledvične oziroma srčno-žilne poškodbe.
V raziskavo smo vključili 129 preiskovancev: 46 pediatričnih bolnikov s kronično ledvično boleznijo, 50 bolnikov s povišanim krvnim tlakom ter 33 zdravih preiskovancev, ki so služili kot kontrolna skupina. Pri vseh udeležencih smo opravili antropometrične meritve. Celotno skupino preiskovancev smo dodatno opredelili kot čezmerno težke ali normalno prehranjene, izmerili krvni tlak, hitrost pulznega vala in telesno sestavo, opravili ultrazvočno elastografijo jeter in ledvic ter odvzeli kri in urin za osnovne in dodatne preiskave novejših bioloških označevalcev.
Rezultati raziskave so pakazali zmanjšano elastičnost jeter v obeh raziskovalnih skupinah, ki jo poslabša prisotnost čezmerne telesne teže. Ob čezmerni telesni teži je hkrati zmanjšana tudi elastičnost ledvic, kar kaže na negativen učinek kopičenja dejavnikov tveganja srčno-žilnih bolezni. Izmed novejših bioloških označevalcev sta pri ocenjevanju srčno-žilne ogroženosti razvidni potencialna uporaba molekule salusin-β ter potreba po nadaljnjem raziskovanju receptorja za interlevkin 2 in uromodulina pri določenih skupinah bolnikov.
Keywords: otroci, srčno-žilni dejavniki, kronična ledvična bolezen, arterijska hipertenzija, ultrazvočna elastografija, novejši biološki označevalci
Published in DKUM: 26.03.2024; Views: 242; Downloads: 37
 Full text (3,71 MB) |
2. |
3. |
4. ZMANJŠEVANJE DEJAVNIKOV TVEGANJA ZA NASTANEK SRČNO – ŽILNIH BOLEZNI PRI PACIENTIH, VODENIH V REFERENČNI AMBULANTI DRUŽINSKE MEDICINE – VLOGA DIPLOMIRANE MEDICINSKE SESTREAlenka Terbovc, 2015, master's thesis Abstract: Model referenčnih ambulant družinske medicine prinaša spremembe v obravnavi pacientov na primarnem zdravstvenem nivoju, kar ima za posledico zmanjševanje ali odpravljanje dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. V timu poleg zdravnika in srednje medicinske sestre sodeluje tudi diplomirana medicinska sestra, ki z znanjem, strokovnostjo in individualnim pristopom pomembno doprinese h kakovosti vodenja bolnikov z dejavniki tveganja.
Namen magistrske naloge je bil raziskati zmanjšanje dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni med skupinami pacientov, ki so vključeni v obravnavo v referenčni ambulanti družinske medicine in splošni ambulanti.
Uporabljena je bila presečna metoda zbiranja podatkov. Primarni podatki so bili zbrani iz predpisanih obrazcev, ki se izpolnjujejo ob presejalnih pregledih za srčno-žilno ogroženost in obdelani v statističnem programu SPSS. V okviru obdelave podatkov smo uporabili regresijo, analizo variance ANOVA, hi-kvadrat in t-test. V teoretičnem delu je bila uporabljena metoda analize literature. Viri literature so bili zbrani na podlagi znanstvene in strokovne literature.
Pri kontrolni meritvi je imelo 41,6 % preiskovancev urejen krvni tlak, 45,5 % urejen holesterol ter 53,3 % urejen krvni sladkor. Vsi trije deleži so bili višji kot pri presejalnem pregledu. Delež kadilcev je znašal 23,7 %, kar je bilo prav tako manj kot pri presejalnem pregledu. Visoka srčno-žilna ogroženost (20–40 %) se je znižala pri kontrolni meritvi na 28,0 %, zelo visoka na 6,6 %. Dva- do štirikrat tedensko je bilo telesno aktivnih 54,3 % preiskovancev, petkrat tedensko pa 19,4 %, kar je predstavljalo višje deleže kot pri presejalnem pregledu.
Rezultati kontrolne meritve kažejo pri preiskovancih, vodenih v referenčni ambulanti družinske medicine, na statistično značilno boljšo urejenost naslednjih dejavnikov tveganja: krvnega tlaka (x^2= 8,780; p=0,003) in holesterola (x^2= 4,781; p=0,029), ne pa tudi krvnega sladkorja. Pri gibalni aktivnosti je bil rezultat obraten, preiskovanci obravnavani v referenčnih ambulantah družinske medicine so navajali statistično značilno razliko v gibalni aktivnosti (x^2=15,304; p=0,002).
Primerjava po spolu v referenčnih ambulantah družinske medicine je ponovno pokazala statistično značilno razliko v srčno-žilni ogroženosti v korist žensk (x^2=19,243: p<0,001). Pri ženskah se je visoka srčno žilna ogroženost znižala na 18,8 % (-6,2 % glede na presejalni pregled), zelo visoka pa na 0,0 % (-3,1 glede na presejalni pregled), pri moških sta se deleža znižala na 26,6 % in 10,9 % (-15,6 % in -4,7 % glede na presejalni pregled).
Pacienti, vodeni v referenčni ambulanti družinske medicine, so pomembno izboljšali nekatere izmed dejavnikov tveganja, kar je moč pripisati kakovostni obravnavi, ki jo omogoča model referenčnih ambulant družinske medicine, in hkrati pomembni vlogi diplomirane medicinske sestre v tem modelu
Keywords: referenčna ambulanta družinske medicine, diplomirana medicinska sestra, srčno-žilna bolezen, dejavniki tveganja, kakovost, kazalniki kakovosti.
Published in DKUM: 19.10.2015; Views: 2485; Downloads: 438
Full text (682,01 KB) |
5. Dejavniki tveganja za srčno - žilne bolezniSabina Hudobreznik, 2012, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu so predstavljeni dejavniki tveganja, kateri vplivajo na nastanek srčno – žilnih bolezni. Pri posameznem dejavniku smo opisali kakšen je njihov vpliv na nastanek bolezni ter načine, s katerimi preprečujemo dejavnike tveganja in na ta način izboljšamo kakovost življenja. Prav tako je predstavljena zdravstvena vzgoja, na področju preprečevanja srčno – žilnih bolezni, vrste zdravstveno - vzgojnih delavnic, katere pacientom pomagajo pri opustitvi nezdravih navad ter vloga medicinske sestre pri osveščanju, motiviranju in vzpodbujanju pacientov k zdravemu življenjskemu slogu.
Metodologija raziskovanja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela z uporabo anketnega vprašalnika, s katerim smo ugotavljali seznanjenost pacientov z dejavniki tveganja ter njihov življenjski slog. Raziskavo smo izvedli v Specialistični kardiološki ambulanti med 50 naključno izbranimi pacienti.
Rezultati. Anketiranci so le delno seznanjeni z dejavniki tveganja, saj nekaterih zelo pomembnih dejavnikov tveganja ne poznajo. Anketiranci imajo v večini razvite slabe razvade, ali vsaj nekatere, v največji meri je kot dejavnik tveganja prisoten stres, slaba polovica pa je tudi kadilcev. Z raziskavo smo ugotovili velik vpliv medijev, pomembno vlogo medicinske sestre pri svetovanju, razviden pa je tudi velik vpliv družinskih članov. Prav tako smo ugotovili, da se pri anketirancih kaže želja po spremembi življenjskega sloga, vendar je rezultat velikokrat neuspešen zaradi različnih razlogov.
Sklep. V prihodnosti bo potrebno še veliko narediti na področju promocije zdravja. Zelo pomembno je, da zdravstveno osebje pozitivno vpliva na medije in družinske člane. Potrebno je še veliko edukacije na področju dejavnikov tveganja. Potrebno je spodbuditi ljudi k spremembam življenjskega sloga, predvsem k zdravi prehrani in telesni aktivnosti, kar pa posledično pozitivno vpliva tudi na zmanjšanje srčno – žilnih bolezni.
Keywords: dejavniki tveganja, srčno – žilne bolezni, zdravstvena vzgoja
Published in DKUM: 01.02.2012; Views: 5048; Downloads: 827
Full text (1,70 MB) |
