21. Zunajbolnišnična obravnava refraktarne ventrikularne fibrilacijeMatjaž Vaupotič, 2020, master's thesis Abstract: Uvod: Zunajbolnišnični srčni zastoj zaradi refraktarne ventrikularne fibrilacije/tahikardije brez utripa (VF/pVT) ima visoko stopnjo umrljivosti in predstavlja izziv za zdravljenje. V magistrskem delu smo želeli predstaviti metode za zdravljenje refraktarne VF/pVT na terenu, ter ugotoviti njihove učinke na preživetje.
Metodologija: Izveden je bil sistematični pregled literature v mednarodnih podatkovnih bazah: Pubmed, Science Direct, Google Učenjak ter Wiley Online Library. Vključili smo znanstvene članke v angleškem jeziku, ki obravnavajo izbrano temo, izdane v časovnem obdobju od januarja 2010 do decembra 2019 in se nanašajo na odraslo populacijo. Z metodo PRISMA smo prikazali potek pregleda literature.
Rezultati: Metode, ki bi lahko izboljšale preživetje in nevrološki izhod bolnikov po srčnem zastojem zaradi refraktarne VF/pVT v prehospitalnem okolju, so: aplikacija ustreznih zdravil, dvojna zunanja defibrilacija, vzpostavitev zunajtelesnega krvnega obtoka (ECMO) na terenu in hiter transport bolnika med oživljanjem s pomočjo mehanske naprave za stiskanje prsnega koša do ustanove, ki lahko izvaja perkutano koronarno intervencijo med oživljanjem ali ECMO.
Razprava in sklep: Vloga antiaritmikov pri zdravljenju VF/pVT ostaja nejasna. Beta blokatorji kažejo obetavno vlogo. Dvojnosekvenčna defibrilacija zaenkrat ne kaže statistično pomembnih izboljšav v preživetju bolnikov in ugodnih nevroloških izidov. Potrebno je jasno opredeliti, kdaj in pri kom jo uporabiti. Pravočasna vzpostavitev ECMO pri bolnikih v zunajbolnišničnem srčnem zastoju zaradi refraktarne VF/pVT lahko izboljša preživetje in nevrološki izid. Potrebujemo klinične poti in opredelitev, kateri bolniki so kandidati za hiter transport in invazivno oskrbo ter kdaj začeti z njo med oživljanjem.
Keywords: zunajbolnišnični srčni zastoj, antiaritmična zdravila, dvojnosekvenčna defibrilacija, zunajtelesni krvni obtok
Published in DKUM: 30.10.2020; Views: 1581; Downloads: 234
 Full text (522,08 KB) |
22. |
23. Nivo znanja temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega eksternega defibrilatorja pri laikih pred in po 2 - urnem izobraževanjuAndrej Rihtar, 2019, master's thesis Abstract: Zunaj bolnišnični srčni zastoj predstavlja vodilni vzrok umrljivosti v svetu. Ker je uspešnost preživetja in prognoza pri bolniku odvisna predvsem od zgodnjega začetka oživljanja ter defibrilacije, pri tem pomembno vlogo odigrajo mimoidoči, ki so priča srčnemu zastoju. S svojim znanjem ter hitrim in ustreznim posredovanjem lahko tako rešijo življenje in pripomorejo k čim ugodnejšemu nevrološkemu izidu.
Izvedena je bila kvantitativna metoda z uporabo standardiziranega vprašalnika in ocenjevalnega protokola. Z vprašalnikom smo ocenili znanje tečajnikov pred tečajem, nato izvedli 2-urni tečaj za tem pa, z ocenjevalnim protokolom, ocenili pridobljeno znanje na Laerdal lutki. Kvantitativne rezultate smo predstavili z grafi in tabelami, hipoteze pa potrdili z uporabo Mann-Whitneyevega U testa ter Spearmanovo korelacijo.
Povprečni rezultat pisnega preizkusa predznanja vseh tečajnikov je bil 77,7 %, praktičnega preizkusa po tečaju pa 88,5 %. Tečajniki, ki imajo v družini nekoga z zdravstveno izobrazbo, so pred tečajem dosegli, v povprečju, 82,3 % in po tečaju 92 % uspeh, ostali 75,1 % pred in 87,30 % uspeh po tečaju. Uspešnost pred in po tečaju se je izkazala za odvisno od števila predhodno opravljenih tečajev.
Diskusija in zaključek: kvalitetni tečaji nedvomno pripomorejo k boljšemu znanju in večji samozavesti laikov pri izvajanju TPO. Redna in usmerjena izobraževanja so pogoj za pogostejšo uporabo javno dostopnih defibrilatorjev in pravilno ter kvalitetno izvedbo TPO ob srčnem zastoju.
Keywords: tečaj, srčni zastoj, laiki, pristopni čas, ventrikularna fibrilacija, ventrikularna tahikardija brez pulza.
Published in DKUM: 24.12.2019; Views: 1598; Downloads: 143
Full text (1,16 MB) |
24. Obravnava pacienta z akutnim koronarnim sindromom v urgentni dejavnostiUrša Markež, 2019, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Akutni koronarni sindrom predstavlja velik izziv po celem svetu, saj predstavlja enega od vzrokov umiranja ljudi, njegovo diagnosticiranje pa je velikokrat zahtevno. Delimo ga na akutni miokardni infarkt z dvigom ST spojnice, akutni miokardni infarkt brez dviga ST spojnice, nestabilno angino pektoris in nenadni srčni zastoj.
Metode: Pri pisanju teoretičnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, prav tako pri izvedbi raziskave, kjer smo uporabili tudi kvantitativno metodologijo. V tem drugem delu smo opravili retrospektivno raziskavo, kjer smo pregledali ambulantne kartone pacientov, obravnavanih v izbrani urgentni ambulanti v zadnjih 5 letih.
Rezultati: Zabeležili smo 678 pacientov, obravnavanih v urgentni ambulanti, več je bilo moških (58,6 %) in velika večina je bila starejših pacientov. Največ pacientov je z iskanjem pomoči odlašalo nekaj dni. Najpogostejša diagnoza je bil akutni miokardni infarkt brez dviga ST spojnice (26,1 %). Kot najpogostejša simptoma sta se pojavila bolečina v prsnem košu in težko dihanje. Večini pacientom ni bila dodeljena ustrezna triažna kategorija, temveč so bili uvrščeni v nižje kategorije. Večina pacientov je bila napotena v nadaljnjo bolnišnično obravnavo (97,3 %).
Diskusija: Z raziskavo smo prikazali obravnavo pacienta z akutnim koronarnim sindromom v urgentni dejavnosti, s katero smo želeli zdravstvenim delavcem omogočiti celosten vpogled v obravnavo teh pacientov. Zaradi vse več pridruženih bolezni, prisotnih dejavnikov tveganja in posledičnega nastanka neznačilnih simptomov je pomembno, da se zdravstveni delavci nenehno izobražujejo, da bodo pacientom lahko nudili pravočasno in kakovostno obravnavo.
Keywords: akutni miokardni infarkt, nestabilna angina pektoris, srčni zastoj, zdravstvena oskrba, urgentna dejavnost, medicinska sestra, triaža
Published in DKUM: 01.10.2019; Views: 1859; Downloads: 429
Full text (901,20 KB) |
25. Odnos devetošolcev do nudenja temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega eksternega defibrilatorjaTilen Majerič, 2019, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Nenadni srčni zastoj je kot vodilni vzrok smrti v razvitih državah sveta pomemben javnozdravstveni problem. Temeljnim postopkom oživljanja (TPO), kot pomemben del v verigi preživetja, je medicina dajala pomen že pred 50. leti. Avtomatski zunanji defibrilatorji (AED), ki so vedno bolj dostopni na javnih mestih, so naprave z zvočnimi in vizualnimi opozorili, s katerimi laika vodijo k varni defibrilaciji. Namen zaključnega dela je bil raziskati odnos zaključnih letnikov osnovnih šol do nudenja TPO z uporabo AED-ja.
Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Cilj raziskovanja je bil, da pridemo do zanesljivih, natančnih, merljivih in preverljivih spoznanj. Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, ki nam je bila v pomoč za preučevanje elektronskih in knjižnih virov domače in tuje literature. Pri izdelavi anketnega vprašalnika smo si pomagali s pomočjo analize literature. Zbrane podatke smo analizirali s programom Microsoft Excel, z uporabo opisne statistike.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da devetošolci še niso bili v situaciji, ko bi morali oživljati. O TPO so se že vsi izobraževali. Pripravljeni so pomagati sočloveku in mu nuditi TPO. Poznajo AED in bi ga lažje uporabili v primeru zastoja srca, če bi jim nekdo pomagal. Vedo, da je pomembno, da čim več ljudi ve izvajati TPO.
Diskusija in zaključek: Dokazali smo, da bo izobraževanje pri devetošolcih na tem področju še pomembno. Še bolj pomembno pa je, da smo prikazali, da so otroci teh let motivirani in željni znanja o TPO in AED-ju.
Keywords: Nenadni srčni zastoj, oživljanje, defibrilacija, izobraževanje, osnovnošolci, pravno-etični vidik.
Published in DKUM: 29.05.2019; Views: 1452; Downloads: 174
Full text (1017,04 KB) |
26. Poznavanje prve pomoči pri podhlajencih med študenti zdravstvene negeManca Šadl, 2019, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Podhladitev je eno resnih življenjskih stanj, ki se najpogosteje razvije zaradi izpostavljenosti nizkim temperaturam. Zato je ključno poznavanje nudenja prve pomoči pri podhlajenih osebah, zlasti pri izvajanju temeljnih in dodatnih postopkov oživljanja.
Metodologija: V zaključnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Raziskavo smo izvedli z anketnim vprašalnikom na eni izmed zdravstvenih fakultet. Za prikaz rezultatov vseh 103 sodelujočih anketiranih študentov smo uporabili deskriptivno statistiko, podatke pa smo obdelali z aplikacijo 1KA in programom Microsoft Excel.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je teoretično znanje, glede poznavanja podhladitve, njenih vzrokov in posledic, zadovoljivo. Prav tako je zadovoljivo znanje glede nudenja prve pomoči.
Diskusija in zaključek: Glede na rezultate ankete smo ugotovili, da imajo študenti zadovoljivo znanje o podhladitvah, pa vendar lahko kritično ocenimo, da bi bilo potrebno znanje nadgraditi. Predvsem teme glede temeljnih in dodatnih postopkov oživljanja podhlajene osebe ter kdaj apliciramo določeno terapijo, pri katerih stopinjah Celzija.
Keywords: hipotermija, poškodbe, študenti, srčni zastoj, postopki oživljanja
Published in DKUM: 13.02.2019; Views: 1413; Downloads: 398
Full text (1,12 MB) |
27. Vpliv kakovosti procesa nujnega telefonskega klica na uspešnost kardiopulmonalnega oživljanja z asistenco zdravstvenega dispečerjaDomen Kleva, 2018, master's thesis Abstract: Uvod: Zdravstveni dispečer ima pomembno vlogo v verigi preživetja, saj ima pomembno vlogo pri prepoznavi nenadnega srčnega zastoja, pri nudenju navodil za oživljanje po telefonu ter pri zagotavljanju hitrega dostopa do AED in čimprejšnjo aktivacijo ustreznih ekip NMP, kar pripomore k boljšemu preživetju pacientov po PNSZ. Raziskovalne metode: Za teoretična izhodišča naloge smo uporabili deskriptivno metodo zbiranja podatkov in analizo pridobljenih podatkov s pregledom strokovne in znanstvene literature. Enocentrična retrospektivna raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Rezultati: Med 49 analiziranimi primeri PNSZ je bilo 57,1 % moških. Zdravstveni dispečerji so v 44,9 % primerov preverili kakovost dihanja. V 40,8 % primerih je bilo prisotno agonalno dihanje, ventrikularna fibrilacija pa je bila kot najpogosteje zabeležen inicialni ritem prisotna v 25 %. Ob prisotnosti agonalnega dihanja so zdravstveni dispečerji PNSZ prepoznali v 35 %, navodila za izvajanje KPO-AD pa so podali v 25 %. Ob odsotnosti dihanja so PNSZ prepoznali v 51 %, navodila za KPO-AD pa so podali v 48,3 %. Če so zdravstveni dispečerji podali navodila za izvajanje KPO-AD je 14,3 % pacientov preživelo 30 dni oziroma do odpusta iz bolnišnice. Sklep: Za razliko od ostalih raziskav smo v naši raziskavi ugotovili, da KPO-AD in krajši dostopni časi do kraja intervencije ne vplivajo k večjemu preživetju po PNSZ, vendar pa dostopni časi v naši raziskavi v 80 % presegajo 8 minut, ko preživetje po PNSZ kljub izvajanju KPO-AD drastično pada in izvajanje KPO-AD nima več bistvenega vpliva na preživetje.
Keywords: predbolnišnični srčni zastoj, preživetje, dispečerska služba zdravstva, nujna medicinska pomoč, odzivni čas
Published in DKUM: 24.08.2018; Views: 2153; Downloads: 250
Full text (3,89 MB) |
28. Masovna edukacija osnovnošolcev iz temeljnih postopkov oživljenja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorjaPrimož Krajnc, 2017, master's thesis Abstract: Izhodišče: Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti pri nas in v svetu. Ocenjujemo, da v Sloveniji zaradi nenadne srčne smrti vsak dan umre 5 do 6 ljudi. Večinoma le pokličejo pomoč in čakajo reševalce. Za preživetje brez trajnih posledic je bistveno trajanje srčnega zastoja, če v tem času ne izvajamo temeljnih postopkov oživljanja, se verjetnost preživetja vsako minuto zmanjša za skoraj 10% .
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Instrument za zbiranje podatkov je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik. V raziskavo je bilo vključenih 150 osnovnošolcev, 77 osnovnošolcev z predhodno opravljeno masovno edukacijo in 73 osnovnošolcev brez opravljene masovne edukacije iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Pridobljene podatke smo obdelali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. Za obdelavo podatkov smo uporabili statistični program IBM SPSS 21.
Rezultati: V raziskavo sta bili vključeni dve osnovni šoli, ena z predhodno izvedeno masovno edukacijo in ena brez izvedene predhodne masovne edukacije iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Podatki kažejo, da osnovnošolci, ki so predhodno opravili masovno edukacijo bolje poznajo in izvajajo temeljne postopke oživljanja. Rezultati tudi potrjujejo našo hipotezo (p<0,001), da obstaja bistvena razlika v povprečni oceni med obema skupinama.
Interpretacija in zaključek: Osnovnošolci, ki so imeli predhodno izvedeno masovno edukacijo iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja, imajo zadovoljivo znanje in veščine za izvajanje temeljnih postopkov oživljanja in uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Osnovnošolci so ena izmed zelo motiviranih in dovzetnih skupin ljudi, istočasno pa to znanje širijo v širši lokalni skupnosti. S temi ukrepi pa lahko preživetje po nenadnem srčnem zastoju dvignemo iz 10% na 40% (ERC) oziroma več.
Keywords: nenadni srčni zastoj, temeljni postopki oživljanja, avtomatski zunanji defibrilator, izobraževanje, osnovnošolci, otroci rešujejo življenja
Published in DKUM: 28.11.2017; Views: 2348; Downloads: 288
Full text (1,42 MB) |
29. TERAPEVTSKA HIPOTERMIJA IN KONTROLIRANA NORMOTERMIJAJanja Mulec, 2016, undergraduate thesis Abstract: Terapevtska hipotermija pomeni, da namerno in s posebnimi postopki ter pripomočki znižamo temperaturo jedra telesa nižje kot je normalno. Človeška normalna temperatura telesa je okoli 36.5⁰C, ko pa bolnike zdravimo s terapevtsko hipotermijo telesno temperaturo znižamo na 32⁰C do 34⁰C. V diplomskem delu smo predstavili postopke ohlajanja bolnika, vzdrževanje ciljne temperature, mesta merjenja telesne temperature, stranske učinke terapevtske hipotermije, stanja pri katerih se izvaja terapevtska hipotermija, pripomočke kateri se uporabljajo za sistemsko ohlajanje bolnikov. S pregledom domače in tuje literature ter elektronskih virov smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja in ugotovili pozitivne učinke zdravljenja s terapevtsko hipotermijo. Opisali smo tudi vlogo medicinske sestre pri izvajanju terapevtske hipotermije in vzdrževanju kontrolirane normotermije ter našteli najpogostejše metode in načine doseganja terapevtske hipotermije in kontrolirane normotermije.
Keywords: terapevtska hipotermija, uravnavanje temperature, kontrolirana normotermija, nevrološke poškodbe, srčni zastoj, srčni infarkt, medicinska sestra, okrevanje, medicinska naprava
Published in DKUM: 12.10.2016; Views: 3600; Downloads: 434
Full text (6,82 MB) |
30. Učinek uvajanja prvih posredovalcev v sistem nujne medicinske pomoči na skrajševanje dostopnih časov in preživetje nenadoma obolelih bolnikovBojan Lešnik, 2016, master's thesis Abstract: Izhodišča: Preživetje bolnika, ki je doživel srčni zastoj izven bolnišnice (SZIB), je odvisno od hitrega in učinkovitega ukrepanja očividcev, ki so v tistem trenutku prisotni na kraju dogodka. Glede na izkušnje in raziskave se očividci v Sloveniji, ko gre za primer SZIB, malokrat odločijo nuditi prvo pomoč. Da bi skrajšali dostopne čase in s tem izboljšali možnosti preživetja za bolnike, ki so doživeli SZIB, smo v sistem nujne medicinske pomoči (NMP) začeli vključevati prve posredovalce (PPO) in to na območjih, kjer je dostopni čas ekip NMP daljši od 10 minut. Le-ti se v sistem NMP vključujejo v svojem domačem kraju in nudijo ukrepe prve pomoči ter izvajajo temeljne postopke oživljanja z uporabo AED do prihoda ekipe NMP. Namen magistrskega dela je predstaviti pomen vključevanja PPO v sistem NMP, raziskati njihovo vlogo v verigi preživetja in ugotoviti razlike v dostopnih časih njih in ekip NMP.
Metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodologijo za opis raziskovalnega področja. V empiričnem delu pa smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodologijo, kjer smo vključili vsa kardio-pulmonalna oživljanja (KPO) v letih 2014 in 2015 na območju Prehospitalne enote Maribor (PHE Maribor) in jih primerjali s tistimi KPO, kjer so bili aktivirani PPO. Pridobljene kvantitativne rezultate smo predstavili v obliki grafov in tabel, hipoteze pa potrdili z uporabo neparnega t-testa in univariatnega testa enega vzorca.
Rezultati: V letih 2014 in 2015 je bilo na teritorialnem območju PHE Maribor opravljenih 178 intervencij, kjer je bilo potrebno KPO. Med temi 178 intervencijami so PPO izvajali KPO v 30 primerih (16,85 %). PPO so bili na zahtevo ekipe NMP aktivirani 85-krat. V 96,67 % sočasnih intervencij so bile ekipe PPO na kraju dogodka pred ekipami NMP, v povprečju 10,13 (± 6,63) minut (p < 0,001)! Povprečni dostopni čas ekip PPO od klica do prihoda je med vsemi aktivacijami bil 9,26 (± 5,18) minut, medtem ko so ekipe NMP od klica do prihoda na te iste intervencije v povprečju potrebovale 19,33 (± 7,78) minut. PPO so bili na kraju dogodka v povprečju 5,29 (± 4,42) minut po alarmiranju, najpogosteje pa v drugi minuti. Med pričakovanimi in dejanskimi dostopnimi časi PPO ni statistično pomembnih razlik (p = 0,541).
Razprava in sklep: Številne raziskave v tujini in nekatere tudi pri nas so v preteklosti že pokazale, da zgolj nameščanje AED na javnih mestih ni in ne bo izboljšalo možnosti preživetja bolnikov, ki so doživeli SZIB, saj se v danem trenutku očividci dogodka redko spomnijo nanj, še redkeje pa ga tudi uporabijo. Prav tako kratkoročno ne moremo pričakovati izboljšanja možnosti preživetja z novostmi na področju oživljanja ali z agresivnejšo obravnavo bolnikov s SZIB s strani ekip NMP, saj je največji sovražnik preživetja bolnikov s SZIB dostopni čas. Glede na naše ugotovitve bi bilo smiselno, da se takšen ali podoben sistem vključevanja PPO v sistem NMP uvede po celotni državi. Nadzor nad njim naj ima Ministrstvo za zdravje, za vključevanje PPO v sistem NMP, njihovo izobraževanje in opremljenost pa naj skrbi lokalna služba NMP.
Keywords: prvi posredovalci, laični očividci, defibrilacija, srčni zastoj izven bolnišnice, nujna medicinska pomoč, reševalci, gasilci, prva pomoč
Published in DKUM: 10.10.2016; Views: 3777; Downloads: 663
Full text (1,26 MB) |
