11. Primerjava mobilnih aplikacij za prvo posredovalce: pregled literatureKatarina Kocbek, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Izven bolnišnični srčni zastoj je največji zdravstveni problem. Hitro ukrepanje je velikega pomena, saj ogrožajočemu posamezniku zviša možnost preživetja, zato je veliko držav po svetu uvedlo mobilne aplikacije za prvo posredovalce. V zaključnem delu smo ugotavljali, ali uporaba mobilnih aplikacij za prvo posredovalce pripomore k povratku spontane cirkulacije pri žrtvah nenadnega srčnega zastoja.
Metode: Izvedli smo pregled raziskav na temo uporabe mobilnih aplikacij za prvo posredovalce. Uporabili smo opisno metodo dela. Analizo in sintezo zbranih podatkov smo izvedli glede na skupne značilnosti izbrane literature s pomočjo tabel in grafov.
Rezultati: Izmed 32 raziskav smo jih v končno analizo vključili 8, s skupnim vzorcem 24 387 izven bolnišničnih srčnih zastojev kjer prevladujejo države Evropske unije. Najpogosteje uporabljene mobilne aplikacije za aktivacijo prvih posredovalcev so bile GoodSAM (2/8; 25%), myResponder (1/8; 12,5%), Ticino Cuore (1/8; 12,5%) in Stay Alive (1/8; 12,5%). Trije avtorji (3/8; 37,5%) pa mobilnih aplikacij niso definirali. Večina raziskav (4/8; 50%) je dokazalo, da aktivacija prvih posredovalcev prek mobilnih aplikacij pri izven bolnišničnem srčnem zastoju pripomore k izboljšanju končnega izida ogrožajočega posameznika.
Razprava in zaključek: V Sloveniji poznamo tudi primer aktiviranja prvih posredovalcev preko mobilne aplikacije imenovane iHelp, vendar se slednje ni uveljavilo, kot se je to v drugih državah Evropske unije. Izven bolnišnični srčni zastoj je še vedno velik zdravstveni problem po vsem svetu, je pa bilo dokazano, da uporaba mobilnih aplikacij poveča procent preživetja pri žrtvah nenadnega srčnega zastoja.
Keywords: srčni zastoj, prvi posredovalci, mobilne aplikacije, povratek spontane cirkulacije
Published in DKUM: 28.06.2023; Views: 542; Downloads: 90
 Full text (819,22 KB) |
12. Poreanimacijska oskrbaDomen Murko, 2023, undergraduate thesis Abstract: Povzetek
Uvod: Primarni cilj kardiocerebralnega oživljanja bolnikov v srčnem zastoju z uporabo temeljnih in dodatnih postopkov oživljanja je vzpostavitev spontanega krvnega obtoka. Ko vzpostavimo spontan krvni obtok, smo šele naredili prvi korak k cilju, ki je popolno okrevanje pacientov po srčnem zastoju. Poznavanje poteka poreanimacijske oskrbe zdravstvenega tima in tima zdravstvene nege je ključnega pomena. Namen raziskave je raziskati področje poreanimacijske oskrbe in ugotoviti ter definirati optimalen potek zdravljenja pacientov po povrnitvi spontanega krvnega obtoka.
Metode: Zaključno delo je izdelano na osnovi pregleda znanstvene literature. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, metodo analize, kompilacije, komparacije in sinteze. Iskanje literature smo izvedli v podatkovnih bazah Pubmed, Cochrane Library in Science Direct. S pomočjo hierarhije dokazov smo ovrednotili moč dokazov in izvedli tematsko sintezo skozi analizo in sintezo podatkov.
Rezultati: V raziskavo smo vključili 24 člankov. Ugotavljamo, da nam trenutne smernice v primerjavi s pregledano znanstveno literaturo dajejo dober okvir optimalne poreanimaciske oskrbe. Se pa porajajo številni dvomi in vprašanja na osnovi dosedaj izvedenih raziskav.
Razprava: Področje poreanimacijske oskrbe bi bilo potrebno še dodatno raziskati in določiti parametre, ki bi ustrezali individualnim potrebam pacientov, saj se vzroki za srčni zastoj in potrebe pacientov razlikujejo.
Keywords: poreanimacijska oskrba, srčni zastoj, hemodinamika, intenzivna terapija, hipotermija.
Published in DKUM: 15.05.2023; Views: 741; Downloads: 96
Full text (2,56 MB) |
13. Učinkovitost mehanskega izvajanja stisov prsnega koša: sistematična analiza preglednih člankovŠpela Metličar, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Nenadni srčni zastoj je eden najpogostejših vzrokov smrti. Za preživetje je ključno izvajanje temeljnih postopkov oživljanja s stisi prsnega koša, ki morajo biti dovolj kakovostni. Kot možno nadomestilo ročnih stisov so se začeli uveljavljati mehanski stisi prsnega koša. V diplomskem delu smo primerjali ročno in mehansko izvedene stise prsnega koša ter vpliv na pacientovo preživetje.
Metode: Izvedli smo krovni (sistematični) pregled sistematičnih člankov na tematiko primerjave med uporabo mehanskih pripomočkov in ročne izvedbe stisov prsnega koša ter vplivov na klinične izide. Uporabili smo opisno metodo dela. Izbrane članke smo analizirali s pomočjo tabel in grafov.
Rezultati: Od 71 zadetkov smo podrobno analizirali 8 člankov, s skupnim vzorcem 143 999 oseb. Vsi sistematični pregledi so skupaj vključevali 102 študiji, oziroma 54 študij brez dvojnikov. Najpogosteje uporabljena mehanska pripomočka za izvajanje temeljnih postopkov oživljanja sta bila LUCAS (angl. Lund University Cardiac Arrest System) in AutoPulse. Skoraj vse študije so obravnavale mehanske stise prsnega koša izvajane pri zunajbolnišničnem srčnem zastoju, slaba polovica pa pri znotrajbolnišničnem srčnem zastoju.
Razprava in zaključek: Avtorji so med seboj neenotni glede najučinkovitejšega načina izvajanja stisov prsnega koša. Na splošno ni mogoče potrditi večje učinkovitosti izvajanja mehanskih stisov prsnega koša, saj obstajajo tudi razlike med samimi napravami in njihovim načinom delovanja. Ti so se za koristne izkazali v primeru zunajbolnišničnega srčnega zastoja, vendar obstajajo pomisleki glede preživetja in varne obravnave.
Keywords: srčni zastoj, temeljni postopki oživljanja, mehanski stisi prsnega koša, ročni stisi prsnega koša, preživetje
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 1320; Downloads: 185
Full text (895,80 KB) |
14. Usposobljenost medicinskih sester za izvedbo temeljnih postopkov oživljanjaBarbara Kovačič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Medicinske sestre so tiste, ki največ časa preživijo ob pacientu. Zato se od njih tudi pričakuje, da bodo pravočasno prepoznale pacienta s srčnim zastojem, aktivirale dodatno pomoč in do prihoda dodatne pomoči izvajale temeljne postopke oživljanja. Namen zaključnega dela je raziskati usposobljenost medicinskih sester za izvedbo temeljnih postopkov oživljanja.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematični pregled znanstvene in strokovne literature, v angleškem in slovenskem jeziku. Iskali smo v naslednjih podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed, Web of Science in ScienceDirect. Zadetke smo analizirali in sintetizirali, ter vključili v teoretični del našega zaključnega dela. Za oceno člankov smo uporabili Joanna Briggs Institutes (JBI) ocenjevalno orodje. Sintezo podatkov smo naredili na podlagi tematskega teoretičnega okvirja.
Rezultati: V analizo je bilo vključenih devet člankov oz. raziskav, ki temeljijo na kvantitativni, kvalitativni in mešani metodologiji. Ugotovljeno je bilo, da imajo medicinske sestre znanje in spretnosti pri izvedbi temeljnih postopkov oživljanja, vendar se zaradi različnih delovnih področij, različno soočajo s srčnim zastojem, nekatere bolj pogosto druge malo manj. V sklopu pregleda ugotavljamo, da medicinske sestre poznajo temeljne postopke oživljanja, vendar je globina stisov premalo globoka in hitrost stisov prehitra.
Razprava in sklep: Medicinske sestre morajo nujno poznati temeljne postopke oživljanja in prepoznati srčni zastoj, ter takoj ukrepati. Poučenost in pravilno ter takojšnje ukrepanje pri osebi s srčnim zastojem je izrednega pomena. Tečaji temeljnih postopkov oživljanja nam dajo možnost preizkušanje samega sebe. Zelo pomembna je prva ocena stanja in prepoznava znakov srčnega zastoja za nadaljnjo obravnavo in izid zdravljenja ter nevrološko oceno stanja pacienta.
Keywords: srčni zastoj, temeljni postopki oživljanja, medicinska sestra, znanje
Published in DKUM: 17.09.2021; Views: 3020; Downloads: 351
Full text (487,56 KB) |
15. Poznavanje nudenja prve pomoči ob srčnem zastoju med prvimi posredovalciDomen Ugovšek, 2021, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Nenadni srčni zastoj v svetu predstavlja veliko skrb za javno zdravje. Nastane kot posledica prenehanja srčne aktivnosti in je pogosto vzrok smrti. Zgodnje ukrepanje izboljšuje možnosti preživetja in pripomore k ugodnim nevrološkim rezultatom po oživljanju. Delovanje prvih posredovalcev je usmerjeno k izvedbi zgodnjih temeljnih postopkov oživljanja in defibrilacije. Prvi posredovalci pacienta dosežejo prej kot reševalna ekipa in tako izboljšajo hiter dostopni čas ter zgodnje ukrepanje.
Metode: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Pridobljene podatke smo pridobili z anketiranjem. Za teoretični del diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo raziskovanja. Empirični del diplomskega dela je sestavljen iz anonimnega strukturiranega anketnega vprašalnika, ki je sestavljen iz dveh delov.
Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 52 prvih posredovalcev. Analiza rezultatov raziskave kaže, da imajo lokalni prvi posredovalci občine Polzela zadovoljivo znanje o srčnem zastoju ter nudenju prve pomoči ob srčnem zastoju.
Razprava in sklep: Rezultati raziskave dokazujejo zadovoljivo znanje lokalnih prvih posredovalcev o nudenju prve pomoči ob srčnem zastoju. Sklepamo lahko, da se pogosto pridobljeno znanje sčasoma pozabi, zato bi bilo potrebno letno obnavljanje znanja na tem področju. Laike bi bilo dobro ozaveščati o pomembnosti temeljnih postopkov oživljanja.
Keywords: srčni zastoj, prva pomoč, prvi posredovalci, znanje
Published in DKUM: 17.09.2021; Views: 1145; Downloads: 268
Full text (306,35 KB) |
16. Poznavanje vsebin prve pomoči zadnje triade osnovnošolcevLidija Žunkovič, 2021, master's thesis Abstract: Uvod: V delu Poznavanje vsebin prve pomoči zadnje triade osnovnošolcev smo ugotavljali, kako so osnovnošolci seznanjeni z vsebinami prve pomoči, koliko jih pozna telefonsko številko za klic nujne medicinske pomoči in v kolikšni meri poznajo mesto stiskov prsnega koša pri TPO in mesto, kamor se nalepijo nalepke pri uporabi AED.
Metode: Opravili smo kvantitativno raziskavo z zaprtim tipom vprašalnika. Sodelovali so 303 učenci iz 4 osnovnih šol. Za analizo smo uporabili statistični paket IBM SPSS 20.0, v okviru katerega smo za preverjanje statistične značilnosti hipotez uporabili inferenčne binomske statistične teste. Podatke, ki smo jih pridobili, smo kvantitativno obdelali s programskim orodjem SPSS for Windows, različica 20.0. Za odgovarjanje na zastavljena raziskovalna vprašanja smo uporabili statistično metodo opisne ali deskriptivne statistike.
Rezultati: Hipotezo H1 smo potrdili, saj rezultati kažejo, da učenci šol, ki imajo v okviru OIV prvo pomoč, dosegajo višji rezultat pri predtestiranju kot učenci šol, ki teh vsebin nimajo, in sicer je razlika v povprečju višja za nekoliko več kot 1 točko. Hipotezo H2 smo potrdili, in sicer učenci, ki nimajo OIV prve pomoči, dosegajo višji rezultat v testiranju znanja iz prve pomoči po tečaju kot pred tečajem. Statistično značilne razlike v povprečjih znašajo več kot dva pravilna odgovora v vprašalniku. Hipotezo H3 smo potrdili, in sicer učenci šol, ki imajo OIV iz prve pomoči, dosegajo višji rezultat po tečaju kot učenci, ki nimajo OIV iz prve pomoči, razlike pri tem niso zelo visoke.
Sklep: Vključitev vsebin PP v šolske predmete je smiselna in možna. Motivirani so tako učitelji kot učenci. Znanje iz PP je pomembno za širšo lokalno skupnost.
Keywords: osnovnošolci, izobraževanje, prva pomoč, temeljni postopki oživljanja, srčni zastoj
Published in DKUM: 09.07.2021; Views: 3493; Downloads: 133
Full text (947,83 KB) |
17. Analiza zadovoljstva članov reanimacijskega tima z njihovim timskim delom, ter vodenjem med kardiopulmonalnim oživljanjemSandi Žumer, 2021, master's thesis Abstract: Uvod: Kardiopulmonalno oživljanje zahteva brezhibno sodelovanje med člani reanimacijskega tima in njihovim vodjo. Kakovost oživljanja je odvisna od učinkovitega usklajevanja tima, ki ga izboljša učinkovito vodenje. V magistrskem delu smo ugotavljali, kako so člani reanimacijskih timov zadovoljni s svojim timskim delom in vodenjem med kardiopulmonalnim oživljanjem po urgentnih centrih v Sloveniji.
Metode: V magistrskem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela. Instrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik, nanj je odgovorilo 188 anketiranih. Statistično obdelavo hipotez smo opravili s statističnim programom IBM SPSS, V25.0.
Rezultati: Anketirani so izrazili veliko željo po dodatnem usposabljanju za vodenje kardiopulmonalnega oživljanja, kljub temu da so člani tima v večini zadovoljni z vodjo tima. Člani tima so pokazali veliko željo po »timskem pogovoru« po končani reanimaciji, po mnenju anketiranih se ti izvedejo v 50 % primerov oživljanj. Ugotovili smo, da glede na vrsto specializacije vodje tima obstajajo statistično pomembne razlike med člani v oceni zadovoljstva delovanja reanimacijskega tima (p
Keywords: Reanimacijski tim, bolnišnični srčni zastoj, kardiopulmonalno oživljanje, timsko delo, netehnične veščine.
Published in DKUM: 24.05.2021; Views: 1221; Downloads: 248
Full text (1,23 MB) |
18. Kazalniki preživetja pri pacientih z zunajbolnišničnim srčnim zastojemMatej Mažič, 2021, master's thesis Abstract: Uvod: Na preživetje bolnikov po zunajbolnišničnem srčnem zastoju vplivajo pristopni čas, etiologija srčnega zastoja, izvajanja TPO z uporabo AED, predhodna obolenja, onesnaženost ozračja ter izražena laktacidoza po vzpostavitvi spontane cirkulacije.
Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom literature. V empiričnem delu smo zbirali in analizirali podatke o zunaj bolnišničnem srčnem zastoju in preživetju pacientov, ki so doživeli zunajbolnišnični srčni zastoj ter bili oživljani na teritorialnem območju ene od predbolnišničnih enot NMP v Sloveniji, v letih 2018 in 2019. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili programsko orodje SPSS (IBM SPSS Statistics Version 25), numerične spremenljivke smo predstavili s povprečjem in standardnim odklonom. Za primerjavo dveh atributivnih spremenljivk smo uporabili Pearson Chi Square test, za primerjavo numerične in atributivne spremenljivke pa Mann Whitney test.
Rezultati: V letih 2018 in 2019 je bilo obravnavanih 157 srčnih zastojev z oživljanjem. V 106 primerih (67%) so bili izvajani TPO pred prihodom ekipe NMP, v 8 primerih (5%) pa je bil uporabljen tudi AED. Vpričo očividcev je nastalo 77(49%) primerov srčnih zastojev. V tej skupini je bilo 62(80%) srčnih zastojev kardialne etiologije, 15(20%) pa nekardialnih. V 35(45%) primerih je prišlo do povrnitve spontane cirkulacije na terenu, do odpusta pa je preživelo 13(17%) pacientov.
Sklep: Ugotovili smo statistično pomembne razlike v preživetju bolnikov s kardialno in nekardialno etiologijo. Dokazali smo tudi povezavo med izhodiščno vrednostjo laktata in acidoze ob sprejemu, na preživetje bolnikov po srčnem zastoju. Obstaja tudi statistično pomembna korelacija med vrednostjo delcev PM10 v ozračju in incidenco srčnega zastoja.
Keywords: srčni zastoj, preživetje, laktacidoza, prašni delci PM10
Published in DKUM: 03.05.2021; Views: 1124; Downloads: 197
Full text (967,36 KB) |
19. Kardiopulmonalno oživljanje podprto z navodili dispečerja po telefonuTomaž Ozim, 2021, master's thesis Abstract: Ob nenadnem srčnem zastoju veliko ljudi ne ve, kako pristopiti in ukrepati ob nastali situaciji, zato imajo pomembno vlogo pri obravnavi takšnih klicev zdravstveni dispečerji. Kadar dispečer v klicu v sili prepozna srčni zastoj in skuša zagotoviti navodila za oživljanje, lahko nekateri nepredvidljivi dejavniki delujejo kot ovire. Namen sistematičenega pregleda literature je bil ugotoviti ovire ob kardiopulmonalnem oživljanju podprtem z navodili dispečerja po telefonu.
Za sistematičen pregled literature smo uporabili zbirke podatkov PubMed, CINAHL, ScienceDirect, Wiley Online Library, Web of Science in SAGE. Iskanje je potekalo s pomočjo ključnih besed: cardiac arrest, dispatcher assisted, bystander, cardiopulmonary resuscitation, telephone CPR ter z uporabo njihovih sopomenk in Boolova operatorja (AND/OR). V analizo smo vključili vse vire, objavljene do leta 2020 v angleškem jeziku.
Iz iskalnega nabora 2143 je bilo v končno analizo vključenih 10 virov. Pri analizi virov so bili identificirane 3 glavne teme, ki opredeljujejo ovire pri kardiopulmonalnem oživljanju podprtem z navodili dispečerja po telefonu, in sicer: osebni dejavniki, postopkovne ovire in znanje. V temah smo kasneje identificirali še 23 podtem.
Pacienti, ki so doživeli zunajbolnišnični srčni zastoj, prejmejo pomoč s strani najditelja oziroma klicatelja, kateri pokliče številko nujne medicinske pomoči. Delo zdravstvenega dispečerja je odgovorno ter zelo stresno. Komunikacija je glavni člen verige sodelovanja med zdravstvenimi dispečerji ter klicatelji. Kljub oviram, na katera so naleteli bodisi klicatelji ali zdravstveni dispečerji, se je v večini primerov izteklo, da se je potrebna pomoč nudila.
Keywords: zdravstveni dispečer, oživljanje, zunajbolnišnični srčni zastoj, očividec
Published in DKUM: 03.05.2021; Views: 1317; Downloads: 187
Full text (975,62 KB) |
20. |
