Search the digital library catalog

Abstract: Hitro ukrepanje očividcev ter izvajanje temeljnih postopkov oživljanja (TPO) in uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED, ang. automatic external defibrillator) je ob nenadnem srčnem zastoju zunaj bolnišnice (OHCA, ang. out-of-hospital cardiac arrest) zelo pomembno, zato bi moral biti o TPO izobražen čim večji odstotek širše javnosti. Ker je v Evropi odstotek očividcev, ki pričnejo s TPO in uporabijo AED, v povprečju nizek, smo želeli ugotoviti kakšna je učinkovitost trenutnih tečajev TPO z AED za osnovnošolce in predlagati najučinkovitejši pristop.
Keywords: zunajbolnišnični srčni zastoj, temeljni postopki oživljanja, avtomatski zunanji defibrilator, osnovnošolci, učenje
Published in DKUM: 20.01.2025; Views: 0; Downloads: 9
Full text (886,98 KB)

Abstract: Uvod: Srčni zastoj predstavlja velik problem v zdravstvu, saj se njegova pojavnost neznatno viša; za njim umre veliko ljudi. Ključno pri srčnem zastoju je njegova prepoznava in znanje zdravstvenih delavcev, saj sta hitra defibrilacija in zunanja masaža srca ključni aktivnosti za povrnitev spontanega krvnega obtoka (ROSC). Namen diplomskega dela je bil raziskati učinke adrenalina pri srčnem zastoju. Metode: Pregled literature na temo učinkov adrenalina pri pacientih s srčnim zastojem smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: CINAHL, ScienceDirect, PubMed in Cochrain library. Vso zbrano literaturo smo iskali in prikazali s PRISMA diagramom. Rezultati: Od 400 najdenih člankov smo jih 8 vključili v končno analizo. Uspeli smo ugotoviti pozitivne in negativne učinke adrenalina. Najpomembnejše ugotovitve so pokazale, da adrenalin v manjših odmerkih in odmerkih z daljšim časovnim oknom vpliva na hitrejšo povrnitev spontanega krvnega obtoka in ugoden nevrološki izid. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da adrenalin ob hitri aplikaciji in v ustreznih dozah ter pravem času dajanja pozitivno vpliva na povratek spontanega srčnega ritma in ugodne nevrološke izide. Kljub pregledani literaturi, se še vedno poraja vprašanje, če je adrenalin učinkovit in ali bi ga bilo potrebno zamenjati s katerim drugim vazopresorjem.
Keywords: adrenalin, srčni zastoj, preživetje, znotrajbolnišnično okolje
Published in DKUM: 04.09.2024; Views: 92; Downloads: 149
Full text (1,15 MB)

Abstract: Izhodišča: Izobraževanje osnovnošolcev o temeljnih postopkih oživljanja (TPO) in uporabi avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED) je lahko učinkovito, relativno enostavno in ključno za razširjanje poznavanja TPO med laično javnost. Le to je ključno za preživetje žrtev nenadnega srčnega zastoja izven bonišnice, ki ostaja kljub napredku medicine nizko. Namen te raziskave je bil na podlagi podatkov, pridobljenih z zanesljivimi merilnimi instrumenti, predlagati učinkovite modele poučevanja osnovnošolcev, da bi s tem olajšali umestitev tečajev TPO in AED v redne šolske programe. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 783 sedmo- in devetošolcev mariborskih osnovnih šol. Izvedli smo tečaj TPO in AED, ki je zajemal eno šolsko uro interaktivnega predavanja in eno šolsko uro praktične vadbe na lutkah. Razvili smo vprašalnike za preverjanje znanja o TPO in AED, o odnosu do TPO in AED ter o nameri izvajanja TPO in AED. Znanje smo preverjali pred tečajem in po njem (takoj, po 5 mesecih in po 2 letih); odnos in namero pa pred tečajem in po njem. V preverjanje srednjeročne retence znanja in veščin je bilo vključenih 116 učencev, dolgoročne retence znanja po 2 letih pa 96 učencev. V primerjavo z drugimi tečaji je bilo vključenih 148 učencev iz dveh drugih šol iz drugih krajev. Za preverjanje praktičnih veščin smo uporabili prirejen Cardiffov vprašalnik o TPO in AED in didaktične lutke (Little Anne QCPR, Laerdal Medical, Stavanger, Norway). Rezultati: Vsi vprašalniki so bili validirani za uporabo med osnovnošolci. Izboljšanje znanja takoj po tečaju je bilo znatno (83 % v primerjavi s 60 % pred tečajem), po petih mesecih in po dveh letih pa je značilno upadlo (73 % in 75 %), vendar je ostalo značilno boljše kot pred tečajem (p<0,001). Uspešnost izvajanja praktičnih veščin po petih mesecih je bila okoli 60 %. Končni model obnašanja je bil sestavljen iz treh teoretičnih konstruktov: samozavesti, pozitivne motivacije in amotivacije. Samozavest je imela največji vpliv na namero dejanskega izvajanja TPO in AED, pozitivna motivacija pa je bila močno povezana s samozavestjo. Pri primerjavi z drugimi tečaji je populacija učencev na slovenjgraškem tečaju izstopala z značilno boljšimi rezultati na testu znanja pred tečajem in po njem . Namera nudenja TPO in AED pa je bila po tečaju značilno višja med mariborskimi osnovnošolci v primerjavi z ostalima populacijama. Zaključek: Razviti instrumenti se lahko uporabijo za zanesljivo oceno uspešnosti tečajev TPO in AED na podlagi meritev spremembe znanja po tečaju ter vpliva tečaja na dejansko namero ukrepanja med osnovnošolci. Ugotovili smo, da odnos do TPO in AED ni tako kompleksen, kot smo predvidevali, kar oljaša delo inštruktorjem, saj poznavanje določenih konstruktov obnašanja ni bistveno. Najpomembnejši vpliv na namero za izvajanje TPO in AED ima samozavest, na katero lahko vplivamo z vsemi oblikami pozitivne motivacije. Zanesljivi podatki, zbrani z validiranimi instrumenti, se tako lahko predstavijo ustreznim institucijam za spodbuditev učinkovite vključitve tečajev TPO in AED med obvezne šolske vsebine.
Keywords: Avtomatski zunanji defibrilator, izvenbolnišnični srčni zastoj, osnovnošolci, poučevanje, temeljni postopki oživljanja
Published in DKUM: 15.02.2024; Views: 421; Downloads: 73
Full text (1,31 MB)

Abstract: Uvod: Srčni zastoj predstavlja tretji najpogostejši vzrok smrti v Evropi; letno se s srčnim zastojem izven bolnišnice sooča vedno več ljudi. Vzroki za srčni zastoj se razlikujejo glede na starost in populacijo bolnikov. Za preživetje bolnikov je ključno prepoznavanje srčnega zastoja, obveščanje nujne medicinske pomoči, izvajanje temeljnih postopkov oživljanja, uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja in zdravstvena oskrba po oživljanju. Metode: Sistematično smo pregledali znanstveno literaturo s področja učinka adrenalina na preživetje ob srčnem zastoju v predbolnišničnem okolju. Literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah: CINAHL, ScienceDirect, Web of Science in PubMed. Ves potek pregleda, iskanja in izbora virov smo prikazali z diagramom po smernicah PRISMA. Rezultati: Na podlagi iskalnega niza smo identificirali 1505 člankov, po pregledu smo jih v končno analizo vključili 12. Najpomembnejše ugotovitve raziskav so pokazale, da je bilo pri pacientih s srčnim zastojem v predbolnišničnem okolju preživetje do odpusta iz bolnišnice večje pri tistih, ki so zgodaj prejeli aplikacijo adrenalina, še posebej v kombinaciji z defibrilacijo. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da adrenalin ob zgodnji aplikaciji po srčnem zastoju v predbolnišničnem okolju pozitivno vpliva na kratkoročno preživetje, torej do odpusta iz bolnišnice in na vzpostavitev spontanega krvnega obtoka.
Keywords: adrenalin, srčni zastoj, predbolnišnično okolje, preživetje, izid
Published in DKUM: 18.01.2024; Views: 495; Downloads: 96
Full text (1008,84 KB)

Abstract: Uvod: Srčni zastoj je nujno zdravstveno stanje, ki zahteva hitro in nujno ukrepanje. Hitro in natančno prepoznavanje srčnega zastoja z uporabo metod za prepoznavo srčnega zastoja je prvi korak za povečanje stopnje oživljanja navzočih in posledično možnosti preživetja. Namen pregleda literature je bil ugotoviti, katere metode se za prepoznavo srčnega zastoja uporabljajo v dispečerski službi zdravstva pri tistih pacientih, ki so utrpeli zastoj srca. Metode: Za pregled znanstvene literature smo uporabili mednarodne baze: PubMed, CHINAL, Cochrane Library in ScienceDirect. Uporabili smo opisno metodo dela, metodo analize, komparacije in metodo sinteze. V hierarhiji dokazov smo ocenili moč dokazov iz zbranih raziskav. S preglednico smo prikazali rezultate analize in sinteze znanstvene literature. Rezultati: Od 32-ih zadetkov smo jih v pregled vključili pet. Uporaba metod za odločanje v dispečerski službi zdravstva precej vpliva na prepoznavo nastalih zunajbolnišničnih srčnih zastojev in s tem podajanjem navodil za oživljanje. Razprava in zaključek: Uporaba dobre in učinkovite metode za prepoznavo zunajbolnišničnega srčnega zastoja je ključnega pomena za dobro povezano verigo preživetja in posledično višjo stopnjo preživetja. Z uporabo metod za odločanje pri nastalem zunajbolnišničnem srčnem zastoju ga zdravstveni dispečer prepozna in začne s podajanjem navodil za oživljanje, s čimer povečuje stopnjo možnosti preživetja.
Keywords: dispečer, srčni zastoj, kardiopulmonalno oživljanje, metode odločanja, nujna medicinska pomoč
Published in DKUM: 13.07.2023; Views: 513; Downloads: 88
Full text (846,50 KB)