| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 17
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Elektronski sistem za brezkontaktno zajemanje biometričnih podatkov na osnovi balistokardiografije
Klemen Cvetko, 2019, master's thesis

Abstract: Biometrični podatki predstavljajo vse bolj pomembno orodje za ocenjevanje fizičnega in psihičnega stanja posameznika. Problem večine naprav za merjenje biometričnih podatkov je, da so nosljive, zato so se začele pojavljati naprave, ki so zmožne brezkontaktnega merjenja. Slabost brezkontaktnih metod je ta, da lahko natančno zaznavamo podatke samo, kadar merjenec miruje, npr.: za mizo, na stolu, med spanjem … Spanje predstavlja tretjino časa našega življenja in je zelo pomemben del vsakdana. Z analizo biometričnih podatkov, ki jih zajamemo med spanjem, je mogoče ocenjevati kvaliteto spanja ter diagnosticirati razne simptome bolezni. Cilj magistrske naloge je ustvariti elektronski sistem, ki bo zmožen, na podlagi vibracij, ki jih povzroči delovanje srca, natančno določiti frekvenco srčnega utripanja in dihanja. Vibracije telesa povzročijo male premike objekta, na katerem miruje merjenec. Elektronski sistem, ki bo trdno vpet na konstrukcijo objekta, bo spremenil mehanske vibracije v električni signal, katerega bo potrebno ustrezno ojačiti in filtrirati. Zajete podatke vibracij lahko kasneje procesiramo in analiziramo na računalniku z uporabo ustreznih algoritmov.
Keywords: vzmet, srčni utrip, dihanje, vibracije, merjenje, IR dioda, fotodioda, brezkontaktno, balistokardiografija
Published: 23.12.2019; Views: 472; Downloads: 0

2.
Spremljanje motenj srčnega ritma z biometričnimi senzorji v oblačilih
Sandi Horvat, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Pametne ure so vsakodnevni pripomoček, ki je vedno bolj razširjen. Prav tako vidimo porast motenj srčnega ritma tudi pri mladih. V zaključnem delu smo najprej opredelili, kako srce deluje, kako je sestavljeno in opisali motnje srca in jih razdelili. Primerjali smo obstoječe aplikacije, ki merijo srčni utrip s pomočjo senzorja na pametni uri in povzeli, če so zbrani podatki zadosti natančni in pregledni za prepoznanje in spremljanje motenj srčnega ritma. Večina aplikacij ne prikazuje podatkov zadosti natančno, zato zanesljivo spremljanje motenj ni mogoče. Pametna ura lahko služi kot orodje za spremljanje srčnega ritma. Če pa s pomočjo ure zaznamo nepravilnosti, je vseeno potreben obisk specialista.
Keywords: motnje srčnega ritma, aritmija, biometrični senzorji, srčni utrip, pametna ura
Published: 13.11.2019; Views: 390; Downloads: 50
.pdf Full text (1000,88 KB)

3.
Uporaba merilnikov srčnega utripa v osnovni šoli
Tina Bastašić, 2019, master's thesis

Abstract: Danes si pouka brez uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju: IKT) skoraj ne znamo več predstavljati. IKT v različnih literaturah različno definirajo, zajema pa vse od računalnikov, e-tablic, interaktivnih tabel, interneta, pametnih telefonov kakor tudi različnih digitalnih merilnikov, ki jih v šoli lahko uporabljamo pri laboratorijskem delu. Eden izmed digitalnih merilnikov, ki ga v šoli uporabljajo, je merilnik srčnega utripa. Srčni utrip nam daje vpogled v delovanje človeškega telesa, natančneje v delovanje srca, zato je zaželeno, da se učenci na osnovnošolski (OŠ) ravni naučijo, kako lahko srčni utrip izmerimo in da vedo, kaj izmerjene vrednosti pomenijo. V magistrski nalogi smo pri osnovnošolskih učiteljih biologije izvedli raziskavo, s katero smo želeli izvedeti: (i) ali pri učnih vsebinah srca in ožilja uporabljajo merilnike srčnega utripa ali morda izvajajo le analogno (ročno) štetje srčnih utripov, (ii) če srčne utripe merijo med poukom in katere merilnike uporabljajo. Učiteljem smo predstavili štiri različne merilnike srčnega utripa različnih proizvajalcev: (i) merilnik proizvajalca Vernier (v nadaljevanju Vernier), (ii) merilnik proizvajalca Biopac (v nadaljevanju Biopac), (iii) pametno športno uro proizvajalca Samsung (v nadaljevanju pametna športna ura) in (iv) Fingerbeeper. Vse štiri naštete merilnike srčnega utripa so učitelji lahko preizkusili. Vsak izmed njih pa ima določene prednosti in slabosti. Merilniki proizvajalcev Vernier in Biopac so del sistema, ki ga sestavljajo centralna naprava in priključki. Uporaba takšnih sistemov zahteva razmeroma zapleteno in natančno sestavljanje več kosov opreme in nastavitev v programskih oknih, kar lahko za učence predstavlja (pre)zahtevno nalogo. Ura za merjenje srčnega utripa je za uporabo enostavnejša. Lahko pa vseeno presega dovoljen finančni obseg šole, še posebej, če izpostavimo dejstvo, da jo uporabimo zgolj v ta namen. Znotraj projekta Po kreativni poti do znanja (PKP) 2016/2017, ki ga je financiral Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, je bil sprejet projekt imenovan »Razvoj in validacija naprstnega pulznega pletizmografa za uporabo v izobraževanju, raziskovanju in klinični praksi«. Razvit je bil preprost in cenovno dostopen merilnik srčnega utripa, ki je po natančnosti primerljiv zahtevnejšim merilnikom, a je sočasno cenovno neprimerno dostopnejši od ostalih treh predstavljenih merilnikov. Po predstavitvi in testiranju merilnikov so učitelji podali mnenje, kateri izmed merilnikov se jim je zdel najprimernejši za uporabo v osnovnošolski praksi, tako da so izpolnili anketni vprašalnik. V raziskavi smo ugotovili, da pri učni uri srca in ožilja v osnovni šoli trenutno več kot polovica učiteljev uporablja ročno (analogno) štetje merjenje srčnega utripa (58,2 %). Merjenje z merilniki srčnega utripa pa precej manj (42,8 %). Učitelji so po predstavitvi merilnikov dejali, da se jim najzanesljivejša zdita merilnika Biopac in Vernier, učno uro bi najbolj popestrili s športno uro. Če bi šola kupila enega izmed štirih predstavljenih merilnikov, bi učitelji predlagali merilnik Fingerbeeper. Preverili smo, ali obstajajo statistične razlike v odgovorih glede na spol, starost in naziv učiteljev. Pojavile so se pri starosti učiteljev, glede na spol in naziv pa ni bilo nobenih statističnih odstopanj.
Keywords: Biopac, Fingerbeeper, osnovna šola, srčni utrip, merilnik, Vernier, športna ura, Po Kreativni Poti do Znanja, fotopletizmografija, pulz
Published: 05.11.2019; Views: 664; Downloads: 67
.pdf Full text (1,41 MB)

4.
Načrtovanje treninga za mladinske kategorije v biatlonu
Janez Marič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo izvajali meritve v triletnih zaporednih obdobjih, ki so skladna z razvojnim načrtovanjem trenažnega procesa. Meritve smo izvajali v juniju in septembru, saj sta to dva pomembna mejnika, primerna za korekcije trenažnega procesa. Meritve smo izvajali skladno s protokolom, ki ga uporabljamo že več let, predvsem zaradi primerljivosti podatkov in statistične obdelave. V meritve in trenažni proces so bili vključeni trije perspektivni tekmovalci v biatlonu. Meritve smo izvajali v laboratorijskih pogojih in s tem zagotovili za vse tri tekmovalce enake pogoje. Poleg ostalih podatkov so nas zanimali predvsem parametri, ki neposredno vplivajo na trenažni proces posameznega tekmovalca. Preverjali smo pretečeni čas teka, spremljali srčni utrip in vsebnost laktata v juniju in septembru. Zavedali smo se, da je število merjencev manjše, vendar so bili izbrani tekmovalci, ki so imeli dobra izhodišča za doseganje vrhunskih rezultatov. Na podlagi triletnega spremljanja smo ugotavljali spremembe parametrov posameznika in rezultate primerjali med seboj na letnem nivoju v med seboj primerljivih mesecih. Pretečeni čas, srčni utrip in laktat smo spremljali v različni conah obremenitve, in sicer: na laktatnem pragu (LT), v aerobno anaerobni coni (InAT), v coni začetka kopičenja laktata v krvi (anaerobno aerobna cona) in v coni maksimalnega napora (MAX). Tekmovalci so izboljšali svoj maksimalni čas od 1:30 minute do 2:45 minute, maksimalni srčni utrip se jim ni veliko spreminjal, je pa značilno visok, saj sta dva tekmovalca presegla mejo 210 srčnih udarcev v minuti in tretji 190 srčnih udarcev v minuti, ter laktat, ki je ob povečanem času teka na tekoči preprogi ostal skoraj enak, kar kaže na povečanje vzdržljivostne moči tekmovalcev. Ugotovili smo, da so tekmovalci dvigovali nivo pripravljenosti, saj so bili sposobni več treninga opraviti v daljšem času. Tekmovalci so vsi v sezoni 2018/19 dosegli vrhunske rezultate in osvojili medalje na svetovnem mladinskem prvenstvu.
Keywords: trenažni proces, laktat, srčni utrip, čas teka
Published: 19.07.2019; Views: 513; Downloads: 125
.pdf Full text (1,40 MB)

5.
Ugotavljanje stresa konj s pomočjo neinvazivnih metod
Sergeja Plohl, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: V raziskavi smo ugotavljali intenzivnost in trajanje izločanja stresnega hormona kortizola v slini konj, ob tem pa smo spremljali srčni utrip. Obe metodi veljata za neinvazivni. Delo s konji je potekalo od meseca februarja do konca maja 2018 na kmetiji Kolarič v Obrežu. V poskus smo vključili dva mlada in neujahana konja iz istega hleva – 3 leta staro žrebico slovenske hladnokrvne pasme ter 3 leta starega kastrata slovenske toplokrvne pasme. Sam poskus smo razdelili na predpreizkus in tri faze. V predpreizkusu je potekala habituacija, tako sta se konja navadila na merilno napravo ter sam postopek poskusa. V prvi fazi smo opravili le z lonžiranjem s hlevsko uzdo, v drugi fazi smo uvedli jahalno uzdo z navadno mehko brzdo, v tretji fazi pa še podsedelnico ter sedlo. Lonžiranje, ki je skupno trajalo 30 minut, smo izvajali na prostem, v ograjenem prostoru s travnato površino. Vzorci sline so v času posamezne vaje bili odvzeti 5-krat. Višje vrednosti srčnega utripa so se pojavljale pri hladnokrvnem konju ter so znašale 64,76 min-1, pri toplokrvnem konju 62,46 min-1. Večje razlike smo opazili pri izmerjenih vrednostih izločenega kortizola. Pri toplokrvnem konju so med izvajanjem vaje v prvi fazi znašale 0,105 µg/dl, v drugi 0,111 µg/dl, ter v tretji fazi 0,142 µg/dl. Pri hladnokrvnem pa so bile vrednosti med izvajanjem vaje v prvi fazi 0,076 µg/dl, v drugi 0,114 µg/dl ter v tretji fazi 0,122 µg/dl.
Keywords: stres, konji, kortizol, srčni utrip
Published: 21.09.2018; Views: 520; Downloads: 74
.pdf Full text (1,94 MB)

6.
Vpliv glasbe na starostnika
Suzana Divjak, 2017, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Glasba je umetnost in predstavlja univerzalno, nevidno moč, ki omogoča spremembe na fizični, čustveni, duševni in duhovni ravni; pomirja, spodbuja, tolaži, odpira našo notranjost in celi duševne rane ter ugodno vpliva na človekovo počutje in sproščenost. Namen raziskave je bil ugotoviti učinke glasbe predvajane s klavirjem na krvni tlak, srčni utrip in počutje starostnikov. Metodologija: Izvedena je bila kvantitativna in kvalitativna metodologija raziskovanja. V randomizirani študiji je sodelovalo 60 starostnikov iz izbranega doma starejših občanov. Študija je vključevala posameznike z diagnosticirano arterijsko hipertenzijo. V teoretičnem delu smo uporabili metodo kompilacije, v empiričnem delu pa deskriptivne frekvenčne in inferenčne statistične metode. Za potrditev hipotez smo uporabili neparametrični Wilcoxonov test. Prav tako smo izvedli intervju z devetimi sodelujočimi osebami v eksperimentalni skupini. Za obdelavo podatkov pridobljenih v okviru kvalitativne metodologije je bila uporabljena vsebinska analiza podatkov. Rezultati: V raziskavi smo s statistično analizo podatkov ugotovili, da je glasba ugodno vplivala na vitalne funkcije starostnikov, saj so se vrednosti meritev statistično značilno znižale, in sicer sistolični krvni tlak (Z = -1,975, p = 0,048) in srčni utrip (Z = -2,457, p = 0,013). V kontrolni skupini ni bilo zaznati statistično pomembnih razlik med začetnimi in končnimi vrednostmi meritev. V oceni anksioznosti pa smo zaznali statistično pomembno razliko tako v eksperimentalni (Z = -2,044, p = 0,040), kot kontrolni (Z = -2,907, p = 0,03) skupini. V oceni počutja ni bilo zaznati statistično pomembnih razlik ne v eksperimentalni in ne v kontrolni skupini starostnikov. V analizi podatkov kvalitativne raziskave je bilo ugotovljeno, da je pri posameznikih prišlo do izboljšanja počutja na telesnem, kognitivnem, emocionalnem in socialnem področju. Sklep: Iz analize podatkov ugotavljamo pozitivne učinke glasbe na krvni tlak, srčni utrip in počutje starostnikov. V mnogih bolnišnicah in ustanovah po svetu že uporabljajo glasbo kakor tudi glasbeno terapijo za sprostitvene namene in lajšanje bolečin. Tudi v Sloveniji bi jo lahko vključili kot pomoč pri zdravljenju, sproščanju in izboljšanju počutja. Hkrati pa bi bilo potrebno ljudi spodbujati k večji odprtosti in naklonjenosti za nefarmakološke metode zdravljenja.
Keywords: glasba, starostnik, krvni tlak, srčni utrip, anksioznost, počutje.
Published: 10.04.2017; Views: 1603; Downloads: 217
.pdf Full text (1,16 MB)

7.
8.
9.
VGRAJEN SISTEM ZA ZAJEM GIBANJA IN BIOMETRIČNIH PODATKOV
Jernej Ženko, 2015, master's thesis/paper

Abstract: Današnja sodobna informacijska družba je prepletena z najrazličnejšimi senzorji in vgrajenimi sistemi, ki beležijo, nadzirajo in vrednotijo svet okrog nas. Preko spletnih storitev so ti podatki dostopni praktično povsod. Ob poplavi tovrstnih podatkov, ki nas obdajajo, smo se osredotočili na zajemanje gibanja in biometričnih podatkov subjekta z namenom kasnejše analize zajetih podatkov na osnovi iskanja korelacij med aktivnostjo subjekta v obliki gibanja in biometričnih podatkov, kot so temperatura, srčni utrip in koncentracija kisika v krvi. Cilj magistrskega dela je izdelati baterijsko napajano nosljivo napravo, ki bo omogočala digitalno zajemanje teh podatkov. Identificirali smo primerne elektronske komponente in senzorje za pretvorbo iskanih fizikalnih veličin v električne ter jih primerno prilagodili za pretvorbo v digitalno obliko. Pri tem ločimo senzorje za zajemanje gibanja, ki morajo omogočati hitro zajemanje vzorcev, od biometričnih senzorjev za zajemanje temperature, srčnega utripa in oksidacije krvi, pri katerih ni potrebe po visoki vzorčni hitrosti zajemanja podatkov. Pri zajemanju gibanja smo se osredotočili na 6 prostostnih stopenj, ki vključujejo 3 linearne (translacijske) osi pomikov in 3 kotne (rotacijske) osi pomikov. Zajete podatke smo lokalno shranili in implementirali njihov prenos na osebni računalnik ali mobilno napravo za kasnejšo analizo. Tovrstne podatke lahko uporabimo v športne ali rehabilitacijske namene, za pomoč starejšim v smislu poziva pravočasne pomoči in podobno. Nabor njihovih aplikacij pa bo nedvomno sovpadal z njihovim razvojem in dostopnostjo.
Keywords: vgrajen sistem, biometrični podatki, merilnik linearnega pospeška, merilnik rotacijskega pospeška, srčni utrip, oksidacija krvi, temperatura
Published: 22.05.2015; Views: 1120; Downloads: 140
.pdf Full text (3,88 MB)

10.
USB PULZNI OKSIMETER
Klemen Lilija, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena izvedba nizkocenovnega pulznega oksimetra z možnostjo povezave z osebnim računalnikom preko vmesnika USB. Zanj je izdelana programska aplikacija, katere funkcionalnost zajema pravilno konfiguracijo strojne opreme, merilne algoritme in uporabniški vmesnik za prikaz meritev. Zasnova pulznega oksimetra temelji na Texas Instruments AFE4490 integriranem vezju in razvojnem okolju LabVIEW. Izbrana strojna oprema je zaradi svoje kompaktnosti in funkcionalnosti primerna izbira za izdelavo nizkocenovnega pulznega oksimetra. Enako velja za razvojno okolje LabVIEW, saj omogoča enostavno nadgradnjo izdelane programske aplikacije z dodatnimi merilnimi in kalibracijskimi algoritmi.
Keywords: pulzni oksimeter, LabVIEW, srčni utrip, nasičenost kisika v krvi
Published: 23.07.2013; Views: 2638; Downloads: 372
.pdf Full text (2,23 MB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica