1. Vpliv sprostitvenih tehnik na počutje žensk z multiplo sklerozoMaruša Koren, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Multipla skleroza je kronična avtoimuna bolezen, ki najpogosteje prizadene ženske v rodni dobi. Sprostitvene tehnike se uporabljajo kot dopolnilna terapija za obvladovanje stresa, depresije, tesnobe in bolečine pri osebah z multiplo sklerozo. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako sprostitvene tehnike vplivajo na počutje žensk, obolelih s progresivno multiplo sklerozo.
Metode: Opravili smo narativni pregled strokovne in znanstvene literature. Poiskali smo članke v angleškem jeziku, v podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE, CHINAL, Wiley Online Library, Science Direct ter iskalniku Google Učenjak. Potek iskanja literature smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Naredili smo sintezo zbranih virov z uporabo metodo tematske analize.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 16 člankov. Ugotovili smo, da sprostitvene tehnike izboljšujejo negativne posledice multiple skleroze, kot so stres, depresija, anksioznost, bolečina ter utrujenost.
Razprava in sklep: Sprostitvene tehnike dobro vplivajo na počutje žensk s progresivno multiplo sklerozo. Pri ženskah, ki so uporabile te tehnike, se je zmanjšal stres, depresija, bolečina, utrujenost, spanec se je izboljšal. Sprostitvene tehnike lahko izboljšajo kakovost življenja ter zmanjšajo negativne posledice multiple skleroze Keywords: Ženske, progresivna multipla skleroza, sprostitvene tehnike, dobro počutje. Published in DKUM: 16.03.2023; Views: 612; Downloads: 169
Full text (1,66 MB) |
2. Izvajanje sprostitvenih dejavnosti na osnovni šoli ter njihov učinek na razredno klimo : magistrsko deloMaša Rus, 2020, master's thesis Abstract: Raziskave kažejo, da se pri učencih in mladostnikih lahko pojavljajo težave s stresom, psihosomatski simptomi, tvegana vedenja in nezadovoljstvo s šolo. Po drugi strani pa raziskave s področja sprostitvenih dejavnosti poročajo o pozitivnih učinkih na duševno zdravje ter zmanjševanje stresa in psihosomatskih simptomov učencev. Razred predstavlja celoto odnosov med posameznikom in okoljem, razredna klima je dogajanje v razredu, ki je določeno z medosebnimi odnosi, osebnostnim razvojem učencev ter sistemskimi značilnostmi.
Odločili smo se, da bomo raziskali področje razredne klime in sprostitvenih tehnik. Raziskava je v šolskem letu 2017/2018 potekala na dveh mariborskih osnovnih šolah, in sicer v 4., 5., 6., 7., 8. in 9. razredu na vzorcu 464 učencev, od tega jih polovica pripada kontrolni šoli. Pred začetkom šolskega leta smo na eksperimentalni šoli izvedli izobraževanje za razrednike, kjer smo jim predstavili sprostitvene aktivnosti in jim podali primere vaj (vizualizacija, enostavne telesne vaje joge, vaje čuječnosti ...). Nato so razredniki omenjenih razredov enkrat dnevno izvajali enostavne jogijske telesne vaje v času petminutnih rekreativnih odmorov in enkrat tedensko enostavne meditativne ter sprostitvene vaje pri razrednih urah.
Pri tem smo zasledovali razlike med učenci eksperimentalne OŠ (z intervencijo sprostitvenih vaj) in kontrolne OŠ (brez intervencije sprostitvenih vaj), ki je primerljiva po številu učencev, razredih in kraju. Za pridobitev in analizo podatkov smo uporabili Vprašalnik za učence »Razredna klima« (Moj razred; Zabukovec, 1998) s 25 trditvami, ki se nanašajo na medosebne odnose (zadovoljstvo, povezanost) in osebnostni razvoj (tekmovalnost, težavnost, napetost). Na obeh šolah smo oktobra 2017 izvedli predtest, maja 2018 pa potest z istim vprašalnikom.
Rezultati so pokazali, da se razredna klima kljub intervenciji z izvajanjem sprostitvenih tehnik v omenjenem obdobju ni izboljšala. Smo pa ugotovili tudi, kakšna je bila razredna klima na eksperimentalni šoli in na kontrolni šoli na začetku in kako se je spremenila do drugega merjenja. Ugotovili smo, da je bila razredna klima na obeh šolah slabša ob koncu šolskega leta kot na začetku.
Evalvacije so pokazale, da sta na rezultate vplivala dva nepričakovana dejavnika. Učenci so bili namreč v času 2. meritve zaradi zaključevanja ocen bolj obremenjeni in pod stresom, kar je negativno vplivalo na razredno klimo. Drugi dejavnik je nedoslednost pri izvedbi, saj se sprostitvene tehnike zaradi različnih dejavnikov niso izvajale redno. Razlogi za to so bili različni, npr. spremenljivo šolsko okolje, zmanjšanje interesa razrednikov, pomanjkanje motivacije učencev ipd. Natančnega vpliva navedenih dejavnikov ni bilo možno oceniti. Keywords: sprostitvene tehnike, čuječnost, joga in meditacija v šoli, razredna klima, stres Published in DKUM: 28.01.2022; Views: 1247; Downloads: 241
Full text (605,60 KB) |
3. Analiza uporabe tehnik sproščanja na razredni stopnji osnovne šoleMinja Glazer, 2016, undergraduate thesis Abstract: Celostni pristop k otroku je rdeča nit vseh sodobnih teorij o otroku. Bistveno je, da šola, učitelji in starši razumemo tako otrokovo intelektualno in umsko raven kakor tudi njegovo telesno, psihično in čustveno stanje. Nekoč so otroci v šoli le sedeli in mirno poslušali, danes je poudarek na celostnem pristopu k otroku, ki povezuje telesno z duševnim. Kompetentni in ustvarjalni učitelj bo v razred vpeljal sprostitev otroka s pomočjo različnih sprostitvenih tehnik, ki bodo v otroku sprostile njegovo umsko in telesno napetost ter ga spodbudile in motivirale za sodelovanje pri pouku.
V diplomski nalogi z naslovom Analiza uporabe tehnik sproščanja na razredni stopnji v osnovni šoli bom predstavila sodobne teorije celostnega pristopa k otroku, prvine kompetentnega in ustvarjalnega učitelja ter pomen gibanja za otroka in sproščanje v šoli. Nadalje bom predstavila posamezne sprostitvene tehnike, katerih dejansko uporabo sem preverila s pomočjo anketnega vprašalnika v osnovni šoli in rezultate predstavila v empiričnem delu svoje diplomske naloge. Rezultati bodo dali odgovore na vprašanja: Kakšna je ozaveščenost in usposobljenost učiteljev glede vsebine sproščanja otrok v razredu in kakšna je uporaba tehnik sproščanja v razredu, kateri so vzroki in cilji sproščanja v razredu, katere so tehnike sproščanja v razredu, kakšni so pogoji za izvajanje sproščanja v razredu, kakšna je podpora vodstva in staršev za sproščanje v razredu ter kako so učenci motivirani za sodelovanje pri sproščanju pri pouku?
Rezultati analize so pokazali, da učitelji že dokaj dobro poznajo področje sproščanja in posamezne sprostitvene tehnike, ki jih pri svojem vsakodnevnem pouku tudi že uporabljajo. Njihovo znanje o posameznih tehnikah je dokaj obširno. Najpogostejši vzroki za uporabo sprostitve so nemirni, nemotivirani in utrujeni otroci, ki jih učitelji s pomočjo sprostitve poskusijo ponovno motivirati in dvigniti njihovo koncentracijo za nadaljnje delo. Vodstvo načeloma to obliko dela podpira, vendar se kažejo potrebe po večjem investiranju tako v znanje učiteljev na tem področju kot v opremljenost učilnic in razpoložljivost delovnih sredstev za to vsebino. Tudi starši v veliki večini sproščanje otrok spodbujajo, vendar je zaznati, da tako vodstvo kot starši dajejo večji poudarek vsebini pouka in znanju, počutje otrok pa, predvidevam, da zaradi prenatrpanega urnika, učnih načrtov in obširne vsebine, postavijo na stranski tir. Učenci so za sodelovanje pri sprostitvenih tehnikah zelo motivirani in med najbolj priljubljenimi tehnikami so ravno tiste, ki aktivirajo njihovo desno hemisfero, torej njihovo naravno potrebo po gibanju in uporabi domišljije. Keywords: gibanje in celostni pristop, vloga učitelja, sprostitev, posamezne sprostitvene tehnike, razredni pouk Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 1888; Downloads: 291
Full text (1,55 MB) |
4. Uporaba tehnike EFT za odpravljanje posledic stresa ter zagotavljanje psihosocialne zaščite policistovAdil Huselja, 2012, published professional conference contribution Keywords: policija, policisti, stres, stresorji, travme, tesnoba, psihosocialna pomoč, sprostitvene tehnike, EFT Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2146; Downloads: 132
Link to full text |
5. |
6. Nefarmakološki načini lajšanja bolečinBibijana Pogačar, 2014, undergraduate thesis Abstract: Bolečine so jasno opozorilo, da je v telesu nekaj narobe. Bolečina je naraven odziv na določen proces v telesu, ki ga je treba odkriti, namesto da ga po nepotrebnem zakrivamo z analgetiki. Ob bolečini skušajmo najprej ugotoviti, kje je izvor bolečine. Učinkovito lajšanje bolečine združuje metode nefarmakološkega in farmakološkega lajšanja bolečine, ker se tako zdravljenje dopolnjuje ali izboljša. Številni nefarmakološki postopki pomagajo bolniku pri lajšanju bolečine. Medicinska sestra lahko pomaga bolnikom pri nadzorovanju bolečine s tem, da jim svetuje različne nefarmakološke tehnike, ki spremenijo dojemanje in reakcije na bolečine.
Uporabljena je deskriptivna metoda dela. Pri diplomskem delu smo teoretična izhodišča opredelili s pomočjo analize domače in tuje strokovne literature ter virov. Podatke za izdelavo diplomskega dela smo pridobili s pomočjo pregleda domače in tuje strokovne literature. Uporabili bomo tudi podatkovno bazo: COBISS ter druge podatkovne baze: Pubmed, Uptodate, The Jama Network, Science Direct, CINHAL, Google itd.
Bolečine ne zdravimo izključno z zdravili. K boljšemu obvladovanju pripomorejo tudi fizikalni ukrepi, kot so udobna lega, pasivno in aktivno razgibavanje, masaža ter tople ali hladne obloge, sprostitvene tehnike in drugo. Seveda je izbira nefarmakoloških ukrepov odvisna od izvora in jakosti bolečine ter stanja in želja bolnika. Keywords: bolečina, sprostitvene tehnike, masaža, meditacija, lajšanje, zdravstvena nega Published in DKUM: 22.08.2014; Views: 3773; Downloads: 596
Full text (285,31 KB) |
7. UPRAVLJANJE ČASA IN NJEGOVA POVEZAVA S STRESOMMaja Lipič, 2012, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem seminarju smo obravnavali čas povezan s stresom. Najprej smo podali nekaj definicij o upravljanju časa in o času nasploh. Namen in cilj časa je, da ga dobro načrtujemo. V vsakem trenutku ima čas svoj namen, katerega smo načrtovali ali pa se je zgodil spontano.
V čas so vključene tudi časovne pasti, katere smo v diplomskem seminarju našteli in jih nekaj podrobneje opisali. Časovne pasti so zelo pomembne v primeru organizacije, kjer bi se jim zaposleni morali izogibati. Za izogibanje oziroma obvladovanje časovnih pasti se naredijo dnevnik načrta oziroma uporabljajo različne vrste metod, izmed katerih si zaposleni izberejo eno in si po njej načrtujejo svoj čas. Pri metodah si zaposleni lahko pomagajo z različnimi pripomočki, katerih cilj je obvladovati čas in delo. Pripomočke delimo na rokovnike in na elektronske pripomočke. Rokovniki so različnih oblik in velikosti ter so v papirnati obliki. Elektronski pripomočki so v tehnologiji že tako napredovali, da jih ima že skoraj vsak zaposleni in tudi posamezniki.
Ob pomanjkanju časa pa se v vsakdanjem življenju pogosto pojavlja stres. Stres delimo na več vrst, ki so odvisne od ljudi oziroma zaposlenih.
Kot izvor stresa smo opredelili dejavnike v delovnem okolju, zunaj delovnega okolja, in dejavnike v državi. Stres lahko ugotovimo po simptomih, ki jih je veliko. Nekateri simptomi trajajo nekaj minut, lahko pa celo do nekaj ur ali pa dni. Simptome smo razdelili na tri znake, in sicer: telesne, čustvene in vedenjske znake.
Zaradi prevelike prisotnosti stresa, lahko tudi zbolimo za različnimi boleznimi. Posledice stresa smo opredelili na ravni posameznika, organizacije in države. Da pa ne bi imeli veliko težav s stresom, lahko izvajamo različne sprostitvene tehnike, tako na individualni ravni kot tudi na ravni organizacije.
V zadnjem poglavju smo razmišljali o povezavi upravljanja časa in stresa. Ugotavljali smo neposredno upravljanje časa kot stresor, potem smo pogledali različne ukrepe za časovne pasti. Časovne pasti se lahko odpravljajo, ko upravljamo čas z elektronskimi pripomočki, ki zmanjšujejo stres. Za premagovanje stresa si vzamemo nekaj časa in izvajamo sprostitvene tehnike. Keywords: čas in upravljanje časa, časovne pasti, pristopi za obvladovanje časa, pripomočki za obvladovanje časa, stres, vrste stresa, izvor in simptomi stresa, vzroki stresa, posledice stresa, načini premagovanja stresa, ukrepi za časovne pasti, sprostitvene tehnike. Published in DKUM: 20.11.2012; Views: 2988; Downloads: 295
Full text (412,14 KB) |
8. IZGOREVANJE NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU XPetra Fras, 2011, undergraduate thesis Abstract: Na pojav sindroma izgorevanja na delovnem mestu vpliva tako delovno okolje kot tudi osebne značilnosti posameznika. Zaposleni se morajo naučiti ravnati sami s seboj, podjetja pa jim naj nudijo zdravju prijazno delovno okolje. Nedvomno imajo zaposleni in njihovo znanje velik pomen za podjetje. Toda zaposleni, ki so na koncu svojih moči, v svoje delo ne morejo vlagati tolikšne energije in znanja, kot bi sicer lahko. Izgorelost zaposlenih se za to odraža tudi v rezultatih poslovanja podjetja.
Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi zajema teoretična spoznanja o sindromu izgorevanja, vzroke, simptome in posledice izgorevanja ter priporočila za preprečevanje izgorevanja na delovnem mestu in izven njega. V drugem delu diplomske naloge smo s pomočjo anketnega vprašalnika preverjali prisotnost sindroma izgorevanja pri zaposlenih v podjetju X. Keywords: sindrom izgorevanja na delovnem mestu, vzroki izgorevanja, simptomi izgorelosti, faze izgorevanja, sprostitvene tehnike za preprečevanje izgorevanja, posledice izgorevanja, prisotnost sindroma izgorevanja pri zaposlenih v podjetju X Published in DKUM: 04.05.2011; Views: 4726; Downloads: 639
Full text (322,63 KB) |
9. STRESNI DEJAVNIKI NA DELOVNEM MESTU KRUPJEJAEdo Muminovič, 2009, undergraduate thesis Abstract: Krupjeji, zaposleni v igralnicah Korona, Park, Perla in Mond družbe Skupina Hit doživljajo
svoja delovna mesta ter iz njih izhajajoce delovne obremenitve kot zmerno do zelo stresne.
Med zelo stresne faktorje sodijo delovna obremenjenost, delovni pogoji, sporazumevanje s
sodelavci, nadrejenimi in gosti, vedenjski vzorci gostov, dodatna izobraževanja, mentalne
sposobnosti, placa, delovni cas, kolicina prostega casa in psihofizicne težave. Med
nestresogene dejavnike se uvršcajo obvladovanje in uporaba tujih jezikov, obvladovanje in
realizacija pravil iger na sreco, zahteva po motoricnih sposobnostih ter zahteva po zunanji
urejenosti in uglajenem vedenju. Vsled tega so na podrocju stresne preventive potrebne dokaj
številne izboljšave in izpopolnitve, ki bi med zaposlenimi kratko- oz. dolgorocno odpravljale
stres, s tem pa dvigovale veselje do dela ter delovno moralo in uspešnost. Keywords: delovni stres, zunanji stresorji, notranji stresorji, mehanizem stresne reakcije, izgorevanje na delovnem mestu, antistresne sprostitvene tehnike, skupina Hit, igralnice Korona, Park, Perla, Mond, igralništvo, preprecevanje stresnih dejavnikov, anketni vprašalnik, vrednostne lestvice Published in DKUM: 14.12.2009; Views: 3349; Downloads: 474
Full text (581,77 KB) |
10. SPROSTIMO IN UMIRIMO NAŠE OTROKETatjana Zver, 2009, undergraduate thesis Abstract: Namen moje diplomske naloge je, teoretično in praktično prikazati, da tudi otroci v današnjem modernem času potrebujejo sprostitev in mir.
Otroci potrebujejo tišino, da lahko občutijo in doživijo svoje čustva, da se osredotočijo na tisto kar delajo, da najdejo ravnotežje v sebi in si na tak način naberejo novih moči.
Stalni nemir, motnje koncentracije, vedenjske motnje, motnje spanja, vse to so posledice hitrosti in preobremenjenosti s katero živimo in so značilne tako za otroke, kot tudi za odrasle. Le tisti, ki je sam sposoben miru, lahko tudi otroka pripelje do njega. Zato moramo začeti z delom pri sebi.
V moji nalogi sem opisala, kako veliko moč delovanja ima stres na naše otroke in kakšni so njegovi znaki ter posledice, ki se kažejo v otroškem vedenju in počutju.
Znaki so: pogosti prehladi, kožni izpuščaji, potne dlani, pomanjkanje teka, bolečine v trebuhu, težave pri zbujanju, napadi besa, pretepanje, zapiranje vase, jez, strah, žalost in potrtost. Posledice pa so nemirni, zavrti, utrujeni in nesrečni otroci.
V nadaljevanju naloge sem opisala rešitve za nastale težave in motnje današnjega časa. Rešitve najdemo v sprostitvenih igrah in tehnikah (masaža, joga), v drobnih ritualih, ki jih vnesemo v vsakdanjik vrtca in doma, s pomočjo gibanja v naravi in telesnih izkušenj (masaža, dotik, božanje, objem) s pomočjo aktiviranja čutil in fantazijskih potovanj.
Opisala sem svoje izkušnje in odzive otrok pri izvajanju sprostitvenih igre, tehnikah, ritualih, gibanju v naravi in v igralnici, telesnih izkušnjah, uporabi čutil in fantazijskih potovanj.
Moje izkušnje so zelo pozitivne, saj sem s sprostitvenimi igrami in tehnikami v svoje delo z otroki vnesla svežino in pestrost ter opustila storilnostno naravnanost pri delu z otroki. Sprostitvene igre in tehnike so pripomogle h kvalitetnejšim medsebojnim odnosom v skupini in kvalitetnejšem vzgojnem delu. Vsi smo doživeli izkušnjo, ki se nas je dotaknila.
Z medsebojnimi stiki, bližino in dotiki smo ustvarili nevidno, toda močno vez, ki nam je dala moč.
Pri izvajanju sprostitvenih iger so bolj uživali dečki kakor deklice, čeprav so sodelovali vsi.
Otroci so bili mirnejši in manj glasni. Postali so bolj veseli, strpnejši drug do drugega, zato so se v skupini dobro počutili in so radi prihajali v vrtec. Telesna odpornost se jim je povečala, saj smo se veliko gibali v naravi in zato je bila obolelost v skupini manjša. Otroci so postali ustvarjalni na področju umetnosti in bolj vztrajni pri svojih igrah.
V nadaljevanju naloge sem kvalitativno ovrednotila pozitivne izkušnje kolegic s sprostitvenimi igrami in tehnikami z otroki. Tudi one so bile navdušene nad pozitivnimi spremembami pri vedenju in počutju otrok.
Na koncu naloge sem podala primerjalno analizo različnih tipov osebnosti in vpliv sprostitvenih iger nanje.
Ugotovila sem, da so imele sprostitvene igre res izjemen vpliv na agresivne, nemirne in zavrte otroke, saj so se pri njih neprestano dogajale spremembe. Izražale so se pri njihovem počutju in vedenju. Bilo je manj agresivnega vedenja, saj so otroci postali bolj strpni, nemirni otroci so se znali za nekaj časa umiriti in si pridobiti občutek ugodja, zavrti otroci pa so se počasi osvobajali svojih stisk.
Sprostitvene igre in tehnike so pozitivno vplivale na vse nas in zato jih bom v vrtcu izvajala tudi v bodoče.
Keywords: sproščanje, umirjanje, stres, rituali, čutila, mir, tišina, gibanje, narava, sprostitvene igre, sprostitvene tehnike. Published in DKUM: 06.07.2009; Views: 13590; Downloads: 5105
Full text (486,06 KB) |