1. Modeliranje podnebne ustreznosti za gojenje oljk (Olea europaea) na vzhodnem Jadranu (Slovenija, Hrvaška)Iztok Lorenčič, Mitja Kaligarič, Daša Donša, Jaša Veno Grujić, Danijel Ivajnšič, 2022, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Pridelava oljk je ranljiv kmetijski sistem, primeren za študije vpliva podnebnih sprememb zaradi dolge življenjske dobe oljčnega drevesa, njegove občutljivosti na sušo in visoke temperature ter vse večje vloge oljčnih nasadov v gospodarstvu sredozemskih območij. S pomočjo prostorske analize smo ugotavljali, kakšna je podnebna ustreznost za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. Ocenjujemo vpliv bioklimatskih spremenljivk na razširjenost oljčnikov na tem območju, vrednotimo prihodnje podnebne pogoje za gojenje oljk, zaznavamo variabilnost modelnih podnebnih napovedi na primeru oljčnikov in identificiramo prihodnja ustrezna in neustrezna območja za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. Obravnavana podnebna scenarija RCP4.5 in RCP8.5, v primeru oljke, kažeta različen razvoj ustreznih površin za gojenje na raziskovanem območju. Model Mahalanobisove tipičnosti (MT) napoveduje krčenje ustreznih pogojev v severnem predelu območja. Model Podnebne ustreznosti pridelka (CCS) pa kaže največje razlike v podnebni ustreznosti za gojenje oljk na območju Dalmacije, kjer bo lahko v prihodnosti več ustreznih površin tudi v notranjosti celine. Dolgoročne podnebne napovedi so lahko na lokalnem nivoju dokaj nezanesljive. Za natančnejše napovedi ustreznih pogojev za gojenje oljke bi bile potrebne bolj poglobljene analize na regionalni ravni. Prav gotovo bo oljkam v prihodnosti ustrezalo toplejše ozračje, vendar je problematika večplastna.
Keywords: emisijski scenariji, modeli razširjenosti vrst, podnebna ustreznost, prostorske analize, bioklimatske spremenljivke
Published in DKUM: 03.06.2024; Views: 151; Downloads: 9
 Full text (1,69 MB)
This document has many files! More... |
2. Vpliv vodenega poučevanja naravoslovja z raziskovalnim poukom na učenčevo načrtovanje preproste raziskave : magistrsko deloValentina Volmajer, 2024, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je proučiti izvedbo cikla vodenega poučevanja z raziskovalnim poukom pri naravoslovju in uvajanje učencev v korake naravoslovno znanstvenega raziskovanja. Pri tem so nas zanimali napredek, interpretacija podatkov in dokazov ter načrtovanje raziskave glede na zastavljeno raziskovalno vprašanje.
Pripravili smo cikel 6-urnega uvajanja poučevanja z raziskovalnim poukom, ki smo ga izvedli v okviru predmeta naravoslovje v 6. razredu ene izmed osnovnih šol (število učencev: 25). Učenci so ob eksperimentalnem delu iz sklopa snovi pri predmetu naravoslovje razvijali naravoslovne veščine in spretnosti, potrebne za uspešno načrtovanje in izvajanje preprostih raziskav. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali ta cikel vpliva na rezultate razumevanja poštenega poskusa. Učenci 6. razreda druge osnovne šole (število učencev: 15) so predstavljali primerjalno skupino in niso bili deležni pripravljenega vodenega poučevanja z raziskovalnim poukom.
Ugotovili smo, da je voden raziskovalni pouk, v katerem so učenci 6. razreda izvajali eksperimente in se učili o poštenih poskusih, privedel do boljšega razumevanja konceptov poštenih poskusov. Učenci, ki so bili deležni tega cikla, so uspešneje načrtovali in izvajali preproste raziskave, vključno z določitvijo raziskovalnih vprašanj, odvisnih in neodvisnih spremenljivk ter konstant.
V magistrskem delu je podrobno predstavljen cikel vodenega poučevanja z raziskovanim poukom.
Keywords: raziskovalni pouk, pošten poskus, raziskovalno vprašanje, spremenljivke
Published in DKUM: 21.05.2024; Views: 157; Downloads: 19
Full text (1,53 MB) |
3. Izbira habitata evropskega bobra, Castor fiber (Linnaeus, 1758) glede na abiotske in biotske dejavnike na Goričkem : magistrsko deloLaura Kološa, 2023, master's thesis Abstract: Evropski bober je v Sloveniji in po večini Evrope veljal za izumrlo vrsto, ohranilo se je le nekaj populacij. Po številnih reintrodukcijah po Evropi in uveljavitvi varnostnih ukrepov se je bober vrnil. Sprva je poselil optimalnejše habitate, s povečanjem populacije pa je bil prisiljen poseliti tudi manj ugodne habitate. Do sedaj še ni bilo dobro raziskano, kateri dejavniki v okolju vplivajo na to, da bober izbere nek habitat za svoj teritorij ali ne. V okviru
magistrskega dela smo za območje Goričkega na 83-ih naključno izbranih popisnih ploskvah popisali 15 abiotskih in biotskih dejavnikov. Izbrali smo ekološke dejavnike, za katere predvidevamo, da vplivajo na izbiro določene lokacije bobrovega bivanja. Ugotovili smo, da so najpomembnejši dejavniki globina vode (optimalno več kot 40 cm) in premer vodnega telesa (optimalno več kot 4 m). Kot neugodna se je izkazala globina vode, nižja od 15 cm. Višina in naklon brežine vodnega telesa sta manj pomembna, saj bober živi tudi v vodah s strmimi in z visokimi brežinami, pri čemer je bil največkrat odsoten, ko je naklon brežine
presegal 60°. Bober ima raje brežine, nižje od dveh metrov, kot neugodne pa štejemo brežine, višje od štirih metrov. Pomemben dejavnik je tudi kopenski habitat ob vodnem telesu. Pri polovici primerov so na Goričkem to bile njive. Čeprav bober v določenem delu leta na njive zahaja po hrano, je gozd z naravno zeliščno vegetacijo pomembnejši vir bobrove prehrane. To je lahko ključen dejavnik naselitve določene lokalitete. Na osnovi rezultatov lahko zaključimo, da na Goričkem še obstajajo lokalitete s primernimi ekološkimi dejavniki, ki bobru omogočajo preživetje.
Keywords: evropski bober, Castor fiber, habitat, ekološke spremenljivke, Goričko
Published in DKUM: 13.07.2023; Views: 527; Downloads: 73
Full text (4,17 MB) |
4. Spodbujevano učenje diskretnih markovskih jederManca Strmšek, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskemu delu predstavimo akademijo učenja logičnih operatorjev z markovskimi jedri, katero so rešili študentje predmeta matematično modeliranje. Ob reševanju z elementi formativnega spremljanja opazujemo, v katerem čustvenem stanju se nahajajo, saj želimo, da pri učenju doživijo zanos.
V prvem delu podrobno predstavimo uvodne pojme preslikav, teorije mere, verjetnosti in markovskih jeder ter teorijo optimalnega izkustva učenja z njeno matematizacijo. Pojasnimo čustvena stanja, katera doživlja agent ob reševanju nalog in se nanašajo na njegove sposobnosti ter zanimanje.
V drugem delu predstavimo pojem akademije in elemente formativnega spremljanja v visokošolskem izobraževanju. Pojasnimo teorijo logičnih operatorjev in predstavimo akademijo, katere naloge z rešitvami se nahajajo na koncu magistrskega dela. Opišemo študijo primera, kjer kot mentorji, z vnaprej pripravljenimi cilji formativnega spremljanja, vodimo študente, da doživijo optimalno izkušnjo učenja.
Keywords: diskretne naključne spremenljivke, markovska jedra, učenje, optimalna izkušnja učenja, zanos, akademija, logični operatorji, mentorstvo, formativno spremljanje.
Published in DKUM: 31.08.2022; Views: 685; Downloads: 83
Full text (2,03 MB) |
5. Ekonometrična analiza izvozne funkcije za Avstrijo in BelgijoŠpela Šlamberger, 2018, undergraduate thesis Abstract: Delo diplomskega projekta z naslovom Ekonometrična analiza izvozne funkcije za Avstrijo in Belgijo obravnava analizo modela izvozne funkcije za obe državi. V delu diplomskega projekta se lotevamo razumevanja, proučevanja in definiranja izvoza ter izvoznih funkcij. Za podlago je uporabljeno pridobljeno in poglobljeno znanje o razumevanju mednarodne menjave, podatki iz statističnih baz Avstrije in Belgije ter podatki uradne statistične baze Evropske Unije, Eurostat. Velik in ključen del diplomskega projekta je namenjenega empirični obdelavi makroekonomskega tipa. Za analizo so izbrani četrtletni podatki na ravni celotnega gospodarstva, pridobljeni v bazi Eurostat in zajemajo obdobje med letom 2000 in 2017. Za vsako državo sta določeni dve izvozni funkciji; linearna in dvojnologaritemska. V modelu izvozne funkcije Avstrije so tri pojasnjevalne spremenljivke: EUGDP (BDP držav EU), II-C-A (industrijski indeks Avstrije z izvzetim gradbeništvom) in TOT-A (pogoji menjave). V modelu izvozne funkcije Belgije pa sta dve pojasnjevalni spremenljivki: EUGDP (BDP držav EU) in II-C-B (industrijski indeks Belgije z izvzetim gradbeništvom). S pomočjo znanja ekonometrije, ekonomske teorije in računalniškega programa EViews smo testirali definirane funkcije za nadaljnjo obravnavo v kateri smo preverili izpolnjevanje predpostavk metode najmanjših kvadratov uporabili dvojnologaritemsko funkcijo Avstrije in dvojnologaritemsko funkcijo Belgije. V delu so pojasnjene osnovne statistike, parcialni regresijski koeficienti, testi za ustreznost specifikacije in stabilnost parametrov ter predpostavke metode najmanjših kvadratov. Na koncu dela diplomskega projekta podajamo povzetek in primerjavo ocenjenih in popravljenih izvoznih funkcij Avstrije in Belgije.
Keywords: Avstrija, Belgija, izvozna funkcija, linearna funkcija, dvojnologaritemska funkcija, odvisna spremenljivka, pojasnjevalne spremenljivke, metoda najmanjših kvadratov.
Published in DKUM: 25.10.2018; Views: 1324; Downloads: 228
Full text (2,28 MB) |
6. VPLIV OKOLJSKIH SPREMENLJIVK NA IZBIRO STRATEGIJE ODNOSOV Z JAVNOSTMI PODJETIJ V RUSIJIKatja Lumbar Globočnik, 2016, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija proučuje Vpliv okoljskih spremenljivk na izbiro strategije odnosov z javnostmi podjetij v Rusiji in temelji na glavni tezi, da okoljske spremenljivke nanje vplivajo. Naša raziskava teoretično temelji na normativnem modelu globalnih odnosov z javnostmi (Sriramesh in Verčič 2001) in sodobnejših študijah avtorjev teorije odličnosti in njihovih študentov (Grunig in drugi 2002, Huang 1997, 2004; Rhee 1999, 2002; Sha 1999, 2004, 2009). Raziskovalno temo smo umestili v globalni kontekst odnosov z javnostmi in opredelili razvoj in trenutno stanje stroke, ki je na ruskem trgu prisotna šele zadnjih 30 let. Na osnovi podatkov, pridobljenih v letih 2012/2013, smo v disertaciji odgovorili na tri raziskovalna vprašanja. Na prvo vprašanje – Katere okoljske spremenljivke so prisotne na ruskem trgu? – smo odgovorili v teoretičnem delu, kjer smo opredelili družbeno kulturo, medijsko okolje in infrastrukturo. Odgovor na drugo raziskovalno vprašanje – Katere strategije odnosov z javnostmi prevladujejo na ruskem trgu? – smo pridobili na podlagi izsledkov iz empirične raziskave – poglobljenih intervjujev, izvedenih med predstavniki 16 slovenskih podjetij, in spletne ankete med 225 strokovnjaki za odnose z javnostmi iz podjetij v Rusiji. Po naših podatkih in nekaterih sorodnih študijah (npr. Ragozina 2007, Pysh in Pritchard 2009), lahko sklepamo, da se v gospodarskih odnosih z javnostmi v Rusiji najpogosteje izbirajo strategije osebnega vpliva, kulturnega prevajalstva, dvosmerne in simetrične strategije, medtem ko asimetrično komuniciranje in strategijo konzervacije ter enosmerno strategijo podjetja izberejo redkeje. Naša raziskava je pokazala trend dviga izbire etičnega proti neetičnemu komuniciranju, vendar tudi močno prisotnost strategije osebnega vpliva, ki ni nujno vedno v okvirih etičnega delovanja. Visoka uporaba strategije kulturnega prevajalstva kaže, da je za mednarodna podjetja še vedno priporočljivo, da zaposlijo ruske strokovnjake za odnose z javnostmi, ki delujejo kot »prevajalci« podjetij. Ali obstaja povezanost med posameznimi okoljskimi spremenljivkami in izbiro strategij odnosov z javnostmi podjetij v Rusiji (tretje raziskovalno vprašanje), smo ugotavljali s spletno anketo za kulturo družbe in medijsko okolje ter v intervjujih, kamor smo vključili še infrastrukturo. S korelacijsko analizo smo potrdili, da obstaja med kulturo družbe in strategijami odnosov z javnostmi srednje močna statistično značilna povezanost (r = 0,485**) pri 1 % tveganju, medtem ko je med medijskim okoljem in strategijami povezava šibkejša, vendar tudi statistično značilna pri 5 % tveganju (r = 0,213*). Z multiplo regresijo smo v osrednjem empiričnem delu pokazali, da kultura družbe značilno vpliva na strategije odnosov z javnostmi in da z njo lahko pojasnimo 23 % variabilnosti strategij. Izsledki pa niso pokazali statistično značilnega vpliva medijskega okolja, vendar smo z multiplo regresijo potrdili, da medijsko okolje značilno vpliva na simetrično, etično, dvosmerno, enosmerno in neetično komuniciranje. V kvalitativni analizi smo ugotovili, da je vpliv medijskega okolja na strategije odnosov z javnostmi pomemben, pa čeprav manj izrazit kot vpliv kulture družbe. Vpliv infrastrukture, predvsem politike, na vse plasti življenja, tudi poslovni svet omejuje ali spodbuja izbor posameznih strategij odnosov z javnostmi. Potrdili smo, da so osebna mreženja in poznanstva kljub njihovi stereotipnosti še vedno dejstvo v dogovornem ruskem poslovnem sistemu. Plačane in pogosto prilagojene novice dneva kreirajo javno mnenje in so daleč od kodeksa novinarske etike. Medijski sistem je v Rusiji nadzorovan s strani države in omejen. Ugotavljamo, da se predvsem multinacionalke, ki prihajajo večinoma z Zahoda, soočajo z različnimi in kompleksnimi javnostmi, zato brez upoštevanja omenjenih okoljskih dejavnikov, pri komuniciranju ne morejo biti uspešna.
Keywords: ruski odnosi z javnostmi, strategije odnosov z javnostmi, okoljske spremenljivke, družbena kultura, medijsko okolje, infrastruktura, podjetja, Rusija
Published in DKUM: 10.11.2017; Views: 1851; Downloads: 155
Full text (3,10 MB) |
7. Les kot likovno izrazno sredstvoSimona Slapšak, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Les kot likovno izrazno sredstvo smo se osredotočili na raziskovanje problematike oblikovanja in izdelovanja nakitnega okrasja iz lesa. K izboru raziskovalnega problema diplomskega dela je vplivalo predvsem naše dosedanje poznavanje materiala in naklonjenost unikatno oblikovanemu nakitu. Izbrana tematika je obravnavana s strokovno-teoretičnega in likovno-praktičnega vidika. Uporabljene so deskriptivna, komparativna, zgodovinska ter eksperimentalna raziskovalna metoda. Teoretični del je usmerjen k predstavitvi lesa kot materiala; tehnologije lesa – postopki obdelave in preoblikovanja lesa, simbolni pomen lesa in dreves, raziskovanje zgodovine krašenja človeškega telesa, funkcije in simbolnega pomena nakita. Raziskani so tudi likovni vidiki in odnosi likovnih spremenljivk do nakitnega okrasja. Teoretični del zaključujemo s predstavitvijo sodobnih oblikovalcev in ustvarjalcev nakita. Teoretičnemu delu sledi likovno-praktični del, v katerem smo se osredotočili na avtorsko oblikovan lesen nakit. V skladu z zastavljenimi hipotezami je ugotovljena likovna zanimivost samega materiala kot izhodišče za oblikovanje nakita, ki ga lahko z različnimi tehnološkimi postopki preoblikujemo in tako vplivamo na njegovo kvaliteto in izraznost. Les lahko v odnosu in kombinaciji z ostalimi materiali izgubi svojo prvotno izrazno moč in pomen.
Keywords: Les, lesen nakit, energija lesa, amulet, likovne spremenljivke, prostorski križ, tehnologija lesa.
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 1724; Downloads: 235
Full text (4,49 MB) |
8. VPLIV MAKROEKONOMSKIH RAZMER NA OBLIKOVANJE CEN NEPREMIČNINNiko Županec, 2016, master's thesis Abstract: Magistrsko delo preučuje odnos med makroekonomskimi spremenljivkami in cenami stanovanjskih nepremičnin v štirih državah, Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in v Veliki Britaniji. Raziskava temelji na metodi najmanjših kvadratov z namenom proučitve vpliva pojasnjevalnih spremenljivk, kot so bruto domači proizvod, realna višina dologoročnih obrestnih mer, stopnja brezposelnosti in drugih na odvisno spremenljivko, obravnavano v raziskavi, to je na indeks cene stanovanjskih nepremičnin.
Podatki za analizo so pridobljeni iz sekundarnih virov, v obliki časovnih vrst. Podatke smo obdelali, da so bili primerni za analizo.
Analizirali so izbrane makroekonomske kazalnike, za katere smo na podlagi preteklih raziskav in analiz predvidevali, da imajo vpliv na cene stanovanjskih nepremičnin. Tekom raziskave smo za vsako posamezno državo razvili linearni regresijski model in z metodo najmanjših kvadratov smo ocenili vpliv posameznega makroekonomskega kazalnika. Ob tem smo testirali vse zahtevane predpostavke metode najmanjših kvadratov, s čemer smo zagotovili verodostojne rezultate.
Keywords: nepremičnine, linearna regresija, ekonometrija, empirične raziskave, modeli, spremenljivke, analiza, kazalniki
Published in DKUM: 14.09.2016; Views: 1205; Downloads: 180
Full text (1,45 MB) |
9. Vloga narave koeficientov pri poenostavljanju algebrskih izrazovMojca Štembergar, 2016, master's thesis Abstract: Magistrsko delo v ospredje postavlja težave, s katerimi se soočajo učenci pri poenostavljanju algebrskih izrazov. Temelje uspešnega poenostavljanja algebrskih izrazov postavljata ustrezno aritmetično predznanje ter sposobnost dojemanja algebrskega izraza kot proces in objekt (procept) s preklapljanjem med obema pogledoma. Na vzorcu 272 slovenskih osmošolcev smo preverjali, kakšno vlogo ima pri poenostavljanju algebrskih izrazov narava koeficientov členov. Ob tem nas je zanimalo, katere napake se pojavljajo pri poenostavljanju algebrskih izrazov. Sestavljen je bil preizkus znanja, v katerem so celoštevilske koeficiente algebrskih izrazov zamenjale decimalne številke in ulomki. Identifikaciji in štetju napak je sledila klasifikacija napak. Rezultati so pokazali, da so učenci najbolj uspešni pri poenostavljanju algebrskih izrazov s celoštevilskimi koeficienti, najmanj pa pri poenostavljanju algebrskih izrazov z ulomki. Pri poenostavljanju algebrskih izrazov se pojavljajo tako napake algebrske kot tudi aritmetične narave. Napake slovenskih osmošolcev se bistveno ne razlikujejo od napak, ki so jih zaznale raziskave v tujini, poleg tega sama narava koeficientov členov bistveno ne vpliva na vrsto napake. Napake so posledica nerazumevanja algebrske strukture, šibkega aritmetičnega predznanja, pa tudi vpliva novega znanja, ki se odraža v mešanju in napačni uporabi algebrskih pravil. Težave na algebrski in aritmetični ravni bi lahko omilili učni pristopi, ki bi dlje časa nudili ustrezno konkretno podporo predvsem tistim učencem, ki še niso dosegli formalne stopnje razvoja.
Keywords: matematika, poenostavljanje algebrskih izrazov, koeficienti, spremenljivke, napake učencev
Published in DKUM: 08.09.2016; Views: 1726; Downloads: 154
Full text (1,49 MB) |
10. Kompozicija, likovna artikulacija in formalna likovna analizaNika Vižintin, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Kompozicija, likovna artikulacija in likovna formalna analiza je obravnavana tema kompozicije v likovni umetnosti, preučitev uporabe kompozicijskih načel v likovnih delih, osnovno razumevanje likovnega jezika ter metodologija oblikovne analize likovnih del. Namen je bil tudi raziskati in dopolniti strategije doseganja kompozicije v lastnem praktičnem delu ter oblikovati iztočnice za nadaljnjo ustvarjanje. Poskušala sem odkriti specifično pravilo za vsebinsko ustrezno kompozicijo ter ugotoviti potek kodiranja likovnega dela.
V praktičnem delu predstavim avtorska dela, ki se nanašajo na temo komponiranja – pospremljena so z opisom miselnega procesa in formalne likovne analize lastnih likovnih del. Analiza lastnih del pokaže zanimive rezultate, ki so opisani v sklepnem delu. Raziskovalna hipoteza je bila v teku raziskave potrjena, vendar razširjena.
Keywords: Kompozicija, likovna artikulacija, likovne prvine, likovne spremenljivke, format, kompozicijski principi, formalna likovna analiza.
Published in DKUM: 24.08.2016; Views: 5061; Downloads: 846
Full text (4,57 MB) |
