| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Ekonometrična analiza izvozne funkcije za Avstrijo in Belgijo
Špela Šlamberger, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Delo diplomskega projekta z naslovom Ekonometrična analiza izvozne funkcije za Avstrijo in Belgijo obravnava analizo modela izvozne funkcije za obe državi. V delu diplomskega projekta se lotevamo razumevanja, proučevanja in definiranja izvoza ter izvoznih funkcij. Za podlago je uporabljeno pridobljeno in poglobljeno znanje o razumevanju mednarodne menjave, podatki iz statističnih baz Avstrije in Belgije ter podatki uradne statistične baze Evropske Unije, Eurostat. Velik in ključen del diplomskega projekta je namenjenega empirični obdelavi makroekonomskega tipa. Za analizo so izbrani četrtletni podatki na ravni celotnega gospodarstva, pridobljeni v bazi Eurostat in zajemajo obdobje med letom 2000 in 2017. Za vsako državo sta določeni dve izvozni funkciji; linearna in dvojnologaritemska. V modelu izvozne funkcije Avstrije so tri pojasnjevalne spremenljivke: EUGDP (BDP držav EU), II-C-A (industrijski indeks Avstrije z izvzetim gradbeništvom) in TOT-A (pogoji menjave). V modelu izvozne funkcije Belgije pa sta dve pojasnjevalni spremenljivki: EUGDP (BDP držav EU) in II-C-B (industrijski indeks Belgije z izvzetim gradbeništvom). S pomočjo znanja ekonometrije, ekonomske teorije in računalniškega programa EViews smo testirali definirane funkcije za nadaljnjo obravnavo v kateri smo preverili izpolnjevanje predpostavk metode najmanjših kvadratov uporabili dvojnologaritemsko funkcijo Avstrije in dvojnologaritemsko funkcijo Belgije. V delu so pojasnjene osnovne statistike, parcialni regresijski koeficienti, testi za ustreznost specifikacije in stabilnost parametrov ter predpostavke metode najmanjših kvadratov. Na koncu dela diplomskega projekta podajamo povzetek in primerjavo ocenjenih in popravljenih izvoznih funkcij Avstrije in Belgije.
Keywords: Avstrija, Belgija, izvozna funkcija, linearna funkcija, dvojnologaritemska funkcija, odvisna spremenljivka, pojasnjevalne spremenljivke, metoda najmanjših kvadratov.
Published in DKUM: 25.10.2018; Views: 1227; Downloads: 210
.pdf Full text (2,28 MB)

2.
Kako učenci v 9. razredu razumejo in uporabljajo znanje o grafih pri reševanju nalog iz kemije
Nejc Podplatnik, 2018, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je raziskati vse možne načine razmišljanja, razumevanja in povezovanja pojmov šolarjev v osnovnih šolah glede uporabe znanj o grafih pri kemiji. Z raziskavo želimo ugotoviti, ali učenci uspešno prenesejo znanje, povezano z grafi funkcij, in ali znajo stroge matematične definicije uspešno uporabiti pri kemijskih ter realnih življenjskih primerih. Metoda, ki je bila uporabljena pri raziskavi, je fenomenografija z intervjujem ob pisnem reševanju nalog, kjer je sodelovalo 30 učencev devetih razredov osnovnih šol iz šestih različnih oddelkov. Končna analiza je pokazala, da lahko rezultate razvrstimo v matematični in naravoslovni sklop. Pri matematičnem sklopu je šlo za sedem kategorij znanja z več podkategorijami, prav tako smo tudi pri naravoslovnem oziroma kemijskem sklopu uporabili sedem kategorij s podkategorijami. Učenci so bili tako pri enostavnejših primerih uspešni v približno 50-odstotkih. Težji primeri, po Gagneju problemskega znanja, pa učencem povzročajo nekaj več težav in je razumevanje zato slabše. Pri raziskavi smo naleteli na neskladje v učnih načrtih glede vpeljave termina neodvisne in odvisne spremenljivke, ki ga predstavimo in priporočamo, da se čimprej odpravi. Po odpravi neskladja bodo učitelji naravoslovnih in kemijskih vsebin imeli na področju grafov lažje delo, saj bodo učenci to znanje prenesli iz matematičnega področja in ga pri kemiji nadgradili. Učiteljem priporočamo, naj namenijo več pozornosti razumevanju grafov ne le izrisu in uporabi grafov kot ilustracij.
Keywords: osnovna šola, matematika, kemija, graf, funkcija, spremenljivka, fenomenografija, intervju, Gagnejeva taksonomija, učni načrt, kategorije razumevanja grafov
Published in DKUM: 21.09.2018; Views: 1092; Downloads: 135
.pdf Full text (3,70 MB)

3.
Testiranje strukturnega preloma v modelih dinamičnih pogojnih korelacij
Matjaž Žunko, 2015, doctoral dissertation

Abstract: Pogosto uporabljena modela za modeliranje časovno variabilnih korelacij sta modela dinamičnih pogojnih korelacij, model DCC in model ADCC. Splošna predpostavka v analizi časovnih vrst je konstantnost parametrov modela. Če je v modelu prisoten strukturni prelom, lahko neupoštevanje spremembe parametrov privede do neustreznega modela in posledično vodi v napačno nadaljnjo uporabo modela. V doktorski disertaciji predstavimo novo metodologijo testiranja strukturnega preloma v modelih dinamičnih pogojnih korelacij. Specifikacijo modelov za vsak dinamični parameter razširimo z diferenčnimi parametri, kombiniranimi s slamnatimi spremenljivkami. Tako definirani diferenčni parametri nam neposredno pokažejo spremembe parametrov pred in po potencialnem strukturnem prelomu. Na njihovi osnovi imamo dosti več možnosti izvedbe statističnih testov kot v obstoječih metodologijah. Ker diferenčni parametri nastopajo v specifikaciji kot samostojni parametri, lahko pridobimo tudi standardne napake njihovih ocen ter kovariance z ocenami ostalih parametrov. Te lahko nato uporabimo v preizkušanju raznovrstnih domnev na podlagi t-testa in Waldovega testa. Vzorčne lastnosti nove metodologije temeljito preverimo z Monte Carlo simulacijskimi eksperimenti. Rezultati kažejo dobre vzorčne lastnosti. Testiranje konstantnosti posameznih parametrov s t-testi se je pokazalo kot boljše od uporabe testov z razmerjem verjetij, saj nanj manj vpliva izpolnjevanje predpostavke porazdelitve podatkov. Metodologijo apliciramo na treh raziskovalnih vprašanjih koreliranosti svetovnih delniških trgov ter delniških trgov držav Centralne in Vzhodne Evrope. Rezultati kažejo, da je v korelacijski strukturi na zahodnoevropskih delniških trgih ob uvedbi evra prisoten strukturni prelom, tako v dolgoročnih povprečjih kot v dinamičnem delu modela ADCC. Po pridružitvi držav Centralne in Vzhodne Evrope Evropski uniji leta 2004 so se povečale dinamične korelacije med njihovimi delniškimi trgi in dinamične korelacije s svetovnimi delniškimi trgi. Po pridružitvi so se povečala dolgoročna povprečja, sprememba v dinamičnih parametrih pa ni statistično značilna. Po izbruhu svetovne finančne krize so proučevani trgi postali še bolj korelirani, ponovno je prisoten strukturni prelom v dolgoročnih povprečjih, dinamične korelacije pa so postale manj stabilne, s strukturnim prelomom tudi v dinamičnem delu modela ADCC.
Keywords: multivariatni GARCH, dinamične pogojne korelacije, asimetrija, strukturni prelom, slamnata spremenljivka, Monte Carlo simulacije
Published in DKUM: 08.05.2015; Views: 1908; Downloads: 250
.pdf Full text (116,18 MB)

4.
Detektiranje in razpoznavanje predmetov na vodnih površinah s pomočjo izločanja barvnih območij
Aleš Štricelj, 2013, dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji obravnavamo problematiko detektiranja in razpoznavanja predmetov na vodnih površinah s pomočjo izločanja barvnih območij. Cilj predstavljene disertacije je zasnovati sistem, ki nam omogoča detektiranje in razpoznavanje predmetov na vodnih površinah v okolici energetskih objektov, hidroelektrarn. Takšen sistem nam omogoča pravočasno zaznavo predmetov, ki predstavljajo življenjsko nevarnost, detektiranje plovbe, športnih dejavnosti na tem območju, kot so: čolnarjenje, splavarjenje, plavanje, vožnja z motornimi čolni in druge. Sistem za detektiranje in razpoznavanje predmetov na vodnih površinah nam prav tako omogoča detekcijo plavja, ki lahko podobno kot problematika plovbe predstavlja resen problem v okolici energetskih objektov. Sistem, ki nam omogoča detekcijo in razpoznavo predmetov na vodi, je po metodi, ki jo obravnava doktorska disertacija, uporaben tudi na več drugih področjih. Sistem detekcije in razpoznave predmetov na vodi potrebuje v samem začetku nabor ustreznega slikovnega materiala, nad katerim bo deloval celoten sistem detekcije. V doktorski disertaciji predstavljena ideja o detekciji in razpoznavi predmetov na vodi tako za osnovo uporablja odtenek modre barve, ki je glede na izbrano bazo slik predstavljal najboljšo izbiro za nadaljnje detektiranje. Za uspešno delovanje sistema je potrebno v samem začetku izvesti predprocesiranje slik, določiti ustrezno velikost posamezne slike ter iz množice izbrati ustrezne slike za nadaljnjo uporabo. Nadalje sistem definira barvno območje, ki je specifično za določeno območje delovanja sistema. Ker se vsi nadaljnji koraki detekcije nanašajo na pravilno določitev barvnega območja, lahko s takšnim sistemom že v samem začetku definiramo področja, možnosti delovanja sistema detekcije, ki uporabljajo ta sistem. V primeru uporabe sistema za katero izmed drugih področij je tako potrebno uporabiti druge barvne parametre in določiti osnovno barvno področje, ki ga bomo v nadaljnjem postopku uspešno izločili. Nadalje sistem definira barvni odmik s pomočjo Evklidske razdalje. Sistem tako pregleda barvno sestavo posameznega slikovnega elementa ter si za vsak posamezen element zapomni barvne vrednosti treh osnovnih barv: rdeče, zelene in modre. Za vsak posamezen element tako dobimo RGB (»Red Green Blue«) vrednosti, ki jih nadalje uporabimo pri definiranju barvnega odmika. Po končanem postopku definiranja barvnega odmika z Evklidsko razdaljo dobimo tabelo vrednosti po posameznem slikovnem elementu. Sledi pretvorba slike v sivinski barvni prostor. Nadalje sistem predvideva določitev meje upragovanja. Podobno kot pri določitvi barvnega območja se tudi meja upragovanja določi eksperimentalno glede na območje uporabe samega sistema in je odvisna od stopnje potrebe po izločanju določenega barvnega območja s posamezne slike. Vse vrednosti posameznih slikovnih elementov, ki ne zadoščajo kriteriju meje in ne zapadejo v določeno barvno območje, se nato izločijo iz nadaljnje obdelave ter se smatrajo kot neuporabne. Sledi ustvarjanje morfološke spremenljivke, s pomočjo katere se kasneje v postopku erodiranja določenih barvnih odsekov lažje detektira elemente na sliki, ki nam dejansko predstavljajo predmete za detekcijo. Sama oblika ter dolžina in smer morfološke spremenljivke so eksperimentalno določene, da v največji meri zadostijo robnim pogojem, ki jih postavlja sistem detekcije. Po postopku erodiranja sledi prikaz slikovnih elementov, ki so zadostili robnim pogojem, nad osnovno sliko. Nad prvotno sliko tako dobimo ustvarjeno masko, ki vsebuje elemente barvnega območja, ki smo ga definirali na začetku. Z izločitvijo tega območja se nam iz prvotne slike izloči predmet, ki smo ga želeli detektirati. Nadalje v disertaciji predstavljamo sistem razpoznave predmetov glede na samo stopnjo nevarnosti, ki jo določen razpoznan predmet predstavlja v danih okoliščinah. V tem delu tako poleg sistema razpoznave predstavljamo tudi razrede, v katere smo glede na stopnjo nevarnosti razvrstili posamezne d
Keywords: detektiranje predmetov, razpoznavanje predmetov, vodne površine, izločanje barve, erodiranje slike, procesiranje slike, morfološka spremenljivka
Published in DKUM: 18.02.2013; Views: 2509; Downloads: 216
.pdf Full text (4,05 MB)

5.
GENERIRANJE NAKLJUČNIH SPREMENLJIVK
Aneta Ančev, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava generiranje naključnih spremenljivk. V uvodnem poglavju so naštete definicije in porazdelitve iz teorije verjetnosti, ki jih potrebujemo v nadaljevanju diplomskega dela. Predstavljeno je generiranje psevdo-naključnih števil, ki je osnova za generiranje naključnih spremenljivk. Psevdo-naključna števila so vrednosti enakomerno porazdeljene naključne spremenljivke na intervalu (0,1). Metode generiranja so obravnavne ločeno glede na to ali je spremenljivka diskretno ali zvezno porazdeljena. Spoznamo metodo inverzne transformacije. Navedena sta tudi algoritma za generiranje binomsko porazdeljene naključne spremenljivke in spremenljivke porazdeljene po Poissonovem zakonu. Predstavljena je tudi metoda zavrnitve. V nadaljevanju sta predstavljeni že navedeni metodi za generiranje zveznih naključnih spremenljivk in tudi polarna metoda za generiranje normalno porazdeljenih naključnih spremenljivk. Na koncu obravnavamo še generiranje Poissonovega procesa.
Keywords: naključna spremenljivka, naključno število, metoda inverzne transformacije, metoda zavrnitve, polarna metoda, Poissonov proces
Published in DKUM: 10.11.2011; Views: 2825; Downloads: 226
.pdf Full text (432,18 KB)

6.
PROBLEM PRVE ŠTEVKE
Tatjana Gajšek, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljen problem prve števke oziroma Benfordov zakon. V uvodu je predstavljena zgodovina tega problema. Sledita poglavji, v katerih so povzete osnovne verjetnosti in osnove Fourierove analize, ki sta potrebni za nadaljno razumevanje in razlago tega zakona. V nadaljevanju je opisana statistična razlaga in geometrijska podlaga zakona. Za tem sledi matematična formulacija samega zakona, dokazanega z uporabo Fourierove analize, predstavljene že v tretjem poglavju.
Keywords: problem prve števke, naključna spremenljivka, enakomerna porazdelitev, konvolucija.
Published in DKUM: 07.07.2011; Views: 2246; Downloads: 174
.pdf Full text (310,51 KB)

7.
PARADOKSI V VERJETNOSTI
Jana Grosman, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga opisuje klasične paradokse iz teorije verjetnosti. V uvodnem poglavju so predstavljene osnovne definicije teorije verjetnosti in pojmi, ki so uporabljeni v nadaljevanju. Predvsem so to naključne spremenljivke, ki zraven definicije vsebujejo še primere pomembnih porazdelitev, in številske karakteristike. Naslednjih štirinajst poglavij zajema klasične paradokse iz teorije verjetnosti, in sicer: paradoks kockanja, De Méréov paradoks, paradoks delitve, paradoks o neodvisnosti, paradoks igre bridge, pradoks o obdarovanju, St. Petersburški paradoks, paradoks o smrtnosti, paradoks o Bernoullijevem zakonu velikih števil, De Moivreov paradoks, Bertrandov paradoks, paradoks o teoriji iger Bayesov paradoks in paradoks vejitvenih procesov. Vsako poglavje se začne s kratko zgodovino paradoksa ali omeni znanstvenike, ki so sodelovali pri razvoju paradoksa, od njegovega izvora pa vse do rešitve. Sledi opis paradoksa oz. problem, ki ga paradoks obravnava, nato pa je nazorno prikazana rešitev paradoksa. Nekatera poglavja vsebujejo tudi opombe, ki se največkrat nanašajo na podobne probleme, kot jih zastavlja paradoks.
Keywords: verjetnost, paradoks, naključna spremenljivka
Published in DKUM: 07.07.2010; Views: 3541; Downloads: 304
.pdf Full text (270,29 KB)

Search done in 8.73 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica