| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


71 - 80 / 476
First pagePrevious page45678910111213Next pageLast page
71.
Primer uvajanja spememb z vidika zaposlenih v mednarodnem podjetju
Irina Bolle, 2020, bachelor thesis/paper

Abstract: Zaradi vse hitrejšega razvoja tehnologije ter vse večje in močnejše konkurence je nujno, da podjetja sledijo spremembam. Le s hitrim prilagajanjem spremembam lahko podjetja ostajajo konkurenčna. Pomemben člen pri uvajanju sprememb so zaposleni in njihova zmožnost prilagajanja spremembam. V diplomskem delu smo v teoretičnem delu povzeli, kako se spremembam prilagaja management in na kakšen način spremembe prenese na zaposlene. Za človeka so spremembe vedno predstavljale stres. Zaradi tega se podjetja spoprijemajo z odpori, ki jih uvajanje sprememb povzroča. Navedli smo nekaj primerov spoprijemanja s takšnimi odpori in pojasnili, kateri načini uvajanja sprememb prinašajo najboljše rezultate. Na praktičnem primeru raziskovanega podjetja smo ugotovili, kako so v podružnici mednarodnega podjetja uvajali uporabo pametnih telefonov in kako so to doživeli zaposleni. Z zaposlenimi smo izvedli strukturiran intervju. Rezultate smo analizirali in ugotovili, kako stresno je uvajanje sprememb za zaposlene. V zaključku smo razpravljali, zakaj je bilo uvajanje pametnih telefonov za zaposlene stresno in kako bi lahko v raziskovanem podjetju ta stres ublažili.
Keywords: spremembe, management sprememb, odpori pri uvajanju sprememb, tehnologija, stres.
Published in DKUM: 17.08.2020; Views: 1358; Downloads: 120
.pdf Full text (721,16 KB)

72.
Razvoj socialnih kompetenc, ekološko zavedanje in trajnostni razvoj
Aleš Zver, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi bomo predstavili vsebine, o katerih se danes veliko govori, vendar še niso tako zelo vpeljane v izobraževalne sisteme. V prvem delu magistrskega dela bomo obravnavali teme, ki nam bodo služile kot vsebine za pripravo neformalnega izobraževanja. Mednje sodijo teme, povezane z okoljsko problematiko, kjer bomo obravnavali okoljski in ogljični odtis, in se nato nekoliko bolj osredotočili na to, kakšen je vpliv kmetijstva na podnebne spremembe, ter kako ga zmanjšati. Ker so naša ciljna skupina za neformalno izobraževanje kmetovalci, želimo za njih pripraviti vsebine, s katerimi bi jih okoljsko osvestiti in jim predstavili alternative, s katerimi bodo lahko tudi sami pripomogli k čistejšemu ter trajnostno naravnanemu gospodarjenju z okoljem. Drugi del magistrskega dela bo zajemal predstavitev in primerjavo socialnega podjetništva s klasičnim, kjer bomo predstavili enega od dobrih primerov praks. Ob koncu bomo razvili didaktični model neformalnega izobraževanja, v katerem bomo uporabili vsebine, ki smo jih predstavili v naši magistrski nalogi in nam bodo sedaj služile kot učno gradivo. Ker želimo preveriti uporabnost in uspešnost didaktičnega modela, bomo to analizirali s pilotno raziskavo na majhnem vzorcu udeležencev.
Keywords: okoljski odtis, neformalno izobraževanje, podnebne spremembe, ekologija, trajnostni razvoj
Published in DKUM: 30.07.2020; Views: 1143; Downloads: 135
.pdf Full text (2,42 MB)

73.
Zaznavanje klimatskih sprememb kot grožnje varnosti
Andrej Sotlar, Jerneja Šifrer, Silvo Grčar, 2015, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je predstaviti varnostne razsežnosti posledic klimatskih sprememb, predstaviti in analizirati dosedanje raziskave o zaznavanju klimatskih sprememb kot grožnje varnosti in izmeriti stopnjo njihovega zaznavanja na populaciji študentov dveh slovenskih fakultet, ki se ukvarjajo s proučevanjem varnosti in/ali klimatskih sprememb, zaradi česar gre pričakovati, da imajo bolj izdelana stališča do proučevane tematike. Metode: Uporabljena je analiza primarnih in sekundarnih virov, vključno s pregledom raziskav evropskega in nacionalnega javnega mnenja ter metoda anketiranja študentov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani o zaznavanju klimatskih sprememb kot grožnje varnosti. Ugotovitve: Tako prebivalci Slovenije kot študenti Fakultete za varnostne vede in Biotehniške fakultete klimatske spremembe zaznavajo kot resno grožnjo, predvsem v globalnem smislu, a še vedno manjšo v primerjavi z ekonomsko-socialnimi dejavniki ogrožanja varnosti na svetovni in nacionalni ravni. Med študenti ni opaziti razlike v zaznavi klimatskih sprememb kot grožnje varnosti. Študenti obeh fakultet v povprečju menijo, da klimatske spremembe ogrožajo predvsem svetovno varnost in manj varnost v Sloveniji in varnost posameznika. Kljub temu ocenjujejo, da jih klimatske spremembe danes ogrožajo bolj kot pred petimi leti. Študenti Fakultete za varnostne vede močneje zaznavajo pojavne oblike klimatskih sprememb v primerjavi s študenti Biotehniške fakultete. Omejitve/uporabnost raziskave: Raziskava je bila narejena samo na študentski populaciji, zato bi jo bilo koristno ponoviti tudi na populaciji prebivalcev Slovenije. Izvirnost/pomembnost prispevka: V raziskavi so sodelovali študenti, za katere lahko sklepamo, da o učinkih klimatskih sprememb zaradi kurikuluma njihovih fakultet verjetno vedo več kot študenti drugih fakultet. Zato je iz njihovih odgovorov možno predvidevati, kakšno bi bilo zaznavanje klimatskih sprememb pri drugih, na tem področju »manj ozaveščenih« študentov. Ta spoznanja bi bilo mogoče uporabiti pri vnašanju vsebin s področja klimatskih sprememb v druge visokošolske študijske programe.
Keywords: klimatske spremembe, zaznavanje, grožnje, varnost, študenti
Published in DKUM: 16.04.2020; Views: 970; Downloads: 75
.pdf Full text (883,75 KB)
This document has many files! More...

74.
Izzivi povečevanja projektne organizacijske zrelosti v energetski panogi
Boštjan Vrhovšek, 2019, master's thesis

Abstract: Energetska podjetja, ki delujejo na področju prodaje zemeljskega plina, se srečujejo z obsežnimi spremembami. Da so podjetja lahko sledila tem spremembam in se jim ustrezno prilagodila, so bila primorana uvajati spremembe tudi v svojem poslovanju in organizaciji. Ta kompleksnost sistema, kjer se je podjetje v določenem trenutku moralo preoblikovati, spremeniti poslovni model (tako na nabavni kot na prodajni strani), vse to pravilno in skladno z zakonodajo upravljati ter na koncu uspešno prodati na trgu, je predstavljala za mnoga podjetja velik izziv. Podjetja morajo poiskati rešitve tako, da bodo konkurenčna na trgu in se bodo sposobna prilagoditi zahtevam svojih kupcev. Opustiti morajo tradicionalne vzorce delovanja in pri nastopu na trgu doseči svojo vlogo in poslovni model, saj bodo le tako lahko delovala neodvisno in v smeri svojih ciljev. Pri tem imajo veliko vlogo tudi zaposleni, ki morajo prav tako spremeniti načine izvajanja svojega dela in odnos do kupcev. Doseganje navedenega je izjemno zahtevno, gre torej za organizacijsko izjemno zahteven projekt, ekonomsko upravičen samo ob doseganju zadostne ekonomije obsega, saj so fiksni stroški precej visoki (organizacijska struktura, najem transportnih poti, članstva). Ključno je, da podjetja to spoznajo in začnejo z aktivnostmi v smeri preoblikovanja. Rešitev je lahko v oblikovanju projektne pisarne, ki z implementacijo celovitega sistema projektnega managementa v podjetju, zagotovitvijo ustrezne projektne usposobljenosti vodij projektov in članov projektnih timov, vzpostavitvijo projektnega informacijskega sistema in drugimi dejavnostmi podpre pravilno in pravočasno izvedbo vseh projektov, ki so potrebni za nastale spremembe na trgu. Pri tem pa mora podjetje paziti na pomembne dejavnike (enostavnost, osredotočenost, planiranje, polno podporo vodstva, komuniciranje) za uspešno umestitev projektne pisarne in obvladovanje tveganj (število vodij, izgorelost, papirologijo, org. prestrukturiranje) – tveganje in rezultati gredo z roko v roki. Vzpostavljanju uspešnega projektnega vodenja, s pomočjo katerega bodo podjetja dosegla želen cilj, mora slediti tudi ustrezen informacijski sistem, ki je vezan na projekt in njegovo okolje, v katerem je oblikovan, voden, izvajan in končan. S pomočjo informacijskega sistema bomo lažje nadzirali, upravljali in vodili projekte, ki so potrebni za preoblikovanje podjetja. Informacijski sistem bo osrednji element kontrolnega mehanizma, ki bo spremljal vse dogajanje in nas pravočasno obveščal o doseženem in potrebnih korektivnih ukrepih. Magistrsko delo izpostavlja pomen in nujnost projektnega vodenja in projektne organiziranosti za pravilno odzivanje podjetja na spremembe in izzive na trgu. Ključno pri tem je, da se proces preoblikovanja podjetja ne konča z vzpostavitvijo nove organizacijske oblike in članstva v lastni bilančni skupini, pač pa z vzpostavitvijo kontinuiranega procesa razvoja projektne pisarne in zasledovanjem ciljev, opredeljenih v strategiji. Dolgoročen obstoj lahko zagotovita le nenehno prilagajanje trgu in sprotno preoblikovanje poslovnega procesa, tako da bo sledil tržnim razmeram in kupčevim potrebam.
Keywords: zemeljski plin, spremembe na trgu zemeljskega plina, bilančna skupina, projektno vodenje, projektna pisarna, operater distribucijskega omrežja.
Published in DKUM: 07.04.2020; Views: 1284; Downloads: 169
.pdf Full text (1,91 MB)

75.
Ekološka kriminaliteta v občini Ig : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Pia Andrašec, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Vsebina diplomske naloge temelji na problematiki ekološke kriminalitete v občini Ig, dotika se področij divjih odlagališč, reke Iške in gozdov. Ekološko kriminaliteto, kot sam pojem, ljudje običajno enačijo z onesnaževanjem ozračja, kot je ozon in ozonski plašč, malo manj pozornosti pa se namenja gozdovom, rekam, rastlinam in ostalim živalskim vrstam. Pri raziskovanju naše problematike smo uporabili različne metode preučevanja. Glede na naše ugotovitve in dobljene podatke lahko rečemo, da v občini Ig ni prisotna ekološka kriminaliteta v taki meri, da bi to bilo zaskrbljujoče. Radi bi izpostavili, kako je vsako leto manj zaznanih odlagališč, struga reke je očiščena, požigi gozdov ali pa odtujitve lesa niso prisotni. Občani so dobro osveščeni glede ločevanja odpadkov in skrbijo za čisto okolje. Skozi leta je občina Ig veliko delala na komunikaciji s prebivalci tako, da je to tudi en velik pokazatelj, kako so se stvari izboljšale. Tudi sam župan nam je povedal, da je ob nastopu mandata bilo veliko huje (odlagališča, gramozne jame, odpadni materiali po gozdovih, jarkih ipd.). Zdaj je to skoraj sanirano in jih ni zaznati. Z vključevanjem ljudi in tudi ostalih služb, zadolženih za tovrstna področja (predvsem inšpekcijske službe in občinsko redarstvo), se bodo stvari tudi nadgradile. Menimo, da bo v nekaj letih vse manj govora o onesnaževanju in nepravilnem ravnanju z naravo, saj glede na našo raziskavo in pridobljene podatke, se skozi leta zmanjšuje tovrstna problematika na območju občine Ig. Omeniti še želimo, da občina sodeluje z različnimi službami, kot so DOPS (Društvo za opazovanje ptic Slovenije, Life (Program na območju krajinskega parka), sicer niso pogodbeno povezani s kakšno drugo nevladno organizacijo. Sreča je, da občina Ig ni tranzitna in je, bolj kot ne rečni rokav, in ni toliko težav, kar se tiče hudih kršitev glede okolja.
Keywords: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, podnebne spremembe, divja odlagališča, onesnaževanje rek, onesnaževanje gozdov, Občina Ig
Published in DKUM: 19.03.2020; Views: 1129; Downloads: 127
.pdf Full text (3,22 MB)

76.
Nekateri sociološki vidiki starševstva v sodobni družbi ter odloženo starševstvo na Hrvaškem
Lucija Radmanić, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je podan pregled sodobnih znanstvenih spoznanj o konceptu starševstva v kontekstu razumevanja družine. Dejstvo je, da družina ni več tako trdna socialna institucija, kot je bila v tradicionalni družbi, čeprav sta družina in starševstvo še vedno osnovni instituciji družbe. Različni procesi modernizacije in individualizacije so vplivali na spremembe v vrednostnih vidikih in nastanek različnih oblik družinskih in starševskih struktur, kar imenujemo pluralizacija družinskih struktur. S spremembo vlog očetovstva in materinstva ter novo paradigmo otroštva je starševstvo v sodobni družbi opredeljeno kot ena izmed temeljnih, najbolj odgovornih in hkrati najtežjih socialnih vlog posameznikov. Namen magistrskega dela je analiza nekaterih socioloških vidikov, ki označujejo starševstvo v sodobni družbi, ter opredelitev družbenih procesov, ki vodijo v preoblikovanje družinskih komponent. V empiričnem delu smo s kvantitativno raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika pridobili vpogled v doživljanja in stališča mladih o starševstvu na Hrvaškem. Ugotavljali smo, zakaj se mladi vedno pozneje odločajo ali ne odločajo za starševstvo in družino. V skladu s tem smo poiskali razloge za spremembe v doživljanju tega ter analizirali pomembnejše sociološke vidike vzrokov odloženega starševstva na Hrvaškem. Rezultati raziskave so pokazali, da mladi odlagajo starševstvo predvsem zato, ker se ne počutijo dovolj zrelo in nimajo redne zaposlitve. Pred rojstvom otroka si najprej želijo zagotoviti ekonomsko stabilnost. Tudi večina tistih, ki že imajo otroke, poroča, da jih ni načrtovala. Anketiranci so se za otroke odločali v poznih dvajsetih letih. Ostali, ki še nimajo otrok in s starševstvom odlašajo, se zavedajo predvsem socialnih slabosti svojega ravnanja. Rezultati kažejo tudi, da si več kot polovica mladih želi imeti otroke v prihodnosti.
Keywords: družina, starševstvo, družbene spremembe, starševske vloge, mladi, načrtovanje družine
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 16960; Downloads: 183
.pdf Full text (778,04 KB)

77.
Demografske spremembe in obvladovanje izdatkov za dolgotrajno oskrbo
Lucija Zupančič, 2019, master's thesis

Abstract: Demografske spremembe pomembno vplivajo na javne izdatke za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. V prihodnosti se pričakuje spreminjanje strukture prebivalstva, in sicer večanje deleža starejših od 85 let ter manjšanje deleža delovno aktivnega prebivalstva. Tveganje za potrebo po dolgotrajni oskrbi se povečuje s starostjo, zato bodo demografske spremembe vplivale tudi na povečanje obsega storitev dolgotrajne oskrbe in z njo povezanih izdatkov. Sistemi dolgotrajne oskrbe so v vsaki državi urejeni drugače. Z reformami se države poskušajo prilagoditi potrebam starajoče se populacije. Reforme zajemajo predvsem razvoj na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter njuno financiranje in izboljšanje kadrovskega potenciala za nove potrebe prebivalstva. Na zdravje ljudi in posledično na potrebo po dolgotrajni oskrbi pomembno vpliva tudi preventiva. Tako primarna kot sekundarna preventiva sta ključnega pomena za zdravje ljudi in zmanjšanje izdatkov za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. Uvedba teh programov po letu 2010 v Sloveniji (npr. Zora, Dora, Svit) že kaže rezultate pri zmanjšanju obolevnosti in umrljivosti prebivalstva. Prav tako pa ne smemo zanemariti pomembnosti preventive na področju zdrave prehrane, gibanja, alkohola, kajenja in duševnega zdravja. V Evropi je visok odstotek uživanja alkohola, kar pušča posledice na zdravju. Prav tako na zdravje vpliva slog posameznika tako v mladosti kot v starejši dobi življenja. Kljub pomembnosti preventive države še vedno več vlagajo v storitve kurativne dejavnosti kot v storitve preventivne dejavnosti. Zaradi tega so izdatki za storitve kurative bistveno večji kot pri preventivi. Za izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva ter zmanjšanje vseh izdatkov v okviru zdravstva in dolgotrajne oskrbe bi bilo potrebno povečati vlogo preventive.
Keywords: demografske spremembe, staranje prebivalstva, javni izdatki, dolgotrajna oskrba, zdravstvo, preventiva.
Published in DKUM: 05.12.2019; Views: 1822; Downloads: 259
.pdf Full text (2,07 MB)

78.
Ekološka ogroženost prebivalcev občine Šoštanj : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Petra Potočnik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem času se malokdo zaveda, kako pomembno je, da ohranjamo našo naravo čisto. Narava je tista, ki nam omogoča, da preživimo. Daje nam zrak, hrano, vodo in vse, kar je potrebno za naše preživetje. Zato je zelo pomembno zavedanje, da je preveliko poseganje v naravno okolje in naravne dobrine ogrožajoče tudi za nas. Nihče se v nečistem okolju ne bo počutil varno, ampak se bo kaj hitro počutil ogroženo. Vse življenje živeti pod velikim oblakom dima in opazovati negativne spremembe, ki se dogajajo v okolju, kjer živimo, vse to nas je privedlo do tega, da smo začeli raziskovati izbrano temo. V diplomski nalogi smo se osredotočili predvsem na ekološko ogroženost prebivalcev občine Šoštanj. Zanimalo nas je, če se prebivalci občine Šoštanj počutijo ogroženo in če svoje občutke povezujejo s Termoelektrarno Šoštanj in Premogovnikom Velenje, ki s pridobivanjem toplotne in električne energije vplivata na okolje ter na ljudi, ki v tem okolju živijo. Podobnih analiz in raziskav na to temo še ni bilo narejenih, oziroma so bile tajne in nikoli dostopne javnosti ter zavržene v pozabo, saj so govorile proti vsem energetskim podjetjem. V diplomski nalogi smo raziskovali tudi zdravje v občini Šoštanj in negativne spremembe, ki se dogajajo v okolju. Zanimalo nas je, ali ljudje opazijo negativne spremembe v okolju in kakšne so te spremembe. V celotni diplomski nalogi se bomo osredotočali predvsem na občino Šoštanj. V prvem delu diplomskega dela so opredeljeni temeljni pojmi, ki se navezujejo na ekološko kriminaliteto in pravni okvir le-te v Sloveniji. Opisane so tudi značilnosti raziskovanega območja in največja termoelektrarna v Sloveniji, Termoelektrarna Šoštanj. Opredeljeno je tudi zdravje in umrljivost v občini Šoštanj. V drugem delu pa smo opredelili dejavnike, ki vplivajo na občutke ogroženosti, in negativne spremembe v okolju ter s pomočjo ankete ugotovili stopnjo ogroženosti prebivalcev občine Šoštanj. Na podlagi pridobljenih podatkov smo lahko sklepali o občutkih ogroženosti v občini Šoštanj in o negativnih spremembah, ki jih ljudje opažajo.
Keywords: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, okolje, varnost, ogroženost, negativne spremembe v okolju, občina Šoštanj, Termoelektrarna Šoštanj
Published in DKUM: 19.11.2019; Views: 1187; Downloads: 112
.pdf Full text (1,98 MB)

79.
Zavedanje o ogljičnem odtisu v občini ig
Jure Petrič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Globalno segrevanje ozračja postaja vedno večji problem v današnjem času. Zato smo se tudi posvetili problemu na to temo, bolj natančno ogljičnemu odtisu in ozaveščenosti prebivalcev občine Ig. Diplomsko delo vključuje pregled literature, ki je vezana na tematiko ogljičnega odtisa. Ko smo pridobili potrebno znanje, smo v začetku drugega dela pripravili anketo, ki nam bo kar najbolje pomagala izmeriti trenutno stanje v občini Ig. Po temeljnih pripravah smo se odpravili na teren anketirati občane v mestnem jedru. Temu je sledila analiza anketnih vprašalnikov s pomočjo statističnih metod in opis pridobljenih rezultatov, ter njihova interpretacija. V zaključku smo se posvetili še dokazovanju hipotez, kjer smo ugotovili, da ima stopnja izobraženosti vpliv na razumevanje problematike in vedenje občanov. Pri tem smo prvo hipotezo zavrnili, ker je ozaveščenost v občini Ig na višji ravni kot smo predvidevali. Med tem ko smo ostali dve hipotezi potrdili, saj ima stopnja izobraženosti vpliv na vedenje. V zaključku smo interpretirali dobljene rezultate in poiskali nove smernice, ki bi izboljšale ozaveščenost in trenutno stanje.
Keywords: - podnebne spremembe - ogljični odtis - ozaveščenost
Published in DKUM: 23.10.2019; Views: 1145; Downloads: 86
.pdf Full text (1,44 MB)

80.
Težave v obdobju menopavze ter njihovo lajšanje
Tanja Koren, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča, namen: Menopavza je obdobje, v katerega preidejo vse ženske, ki so stare okoli 51 let. Večina žensk se takrat spopada s številnimi težavami, ki so posledica sprememb v ravni progesterona in estrogena. Namen raziskave je ugotoviti, s katerimi težavami se srečujejo ženske v obdobju menopavze ter kako jih lajšajo. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja in deskriptivno metodo dela, ki izhaja iz pozitivistične filozofije. Za pridobivanje podatkov smo uporabili strukturirani vprašalnik s 13 vprašanji, ki se nanašajo na težave žensk v obdobju menopavze in načine njihovega lajšanja. Rezultati: 72 % anketirank je kot težavo v obdobju menopavze izpostavilo motnje spanja, 62 % pa se jih spopada z vročinskimi valovi. 34 % žensk težave, ki so posledica menopavze, zdravi; od tega 26 % žensk obvladuje simptome z naravnimi alternativnimi metodami, 8 % se jih poslužuje zdravljenja s hormoni. Diskusija in zaključek: Skoraj vsaka ženska ima v obdobju menopavze težave. Nekatere se poslužujejo različnih oblik zdravljenja, druge pa morebiti zaradi nezadostne ozaveščenosti ali manjše intenzivnosti težav ne zdravijo.
Keywords: simptomi menopavze, blaženje težav, hormonsko nadomestno zdravljenje, alternativne metode, hormonske spremembe
Published in DKUM: 01.10.2019; Views: 1345; Downloads: 174
.pdf Full text (945,15 KB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica