Search the digital library catalog

Abstract: Pandemija COVID-19 je družine privedla do spremenjenih okoliščin in do nekaterih izzivov, kot so izguba službe zaradi nastalih razmer, povečana socialna izključenost, socialna negotovost, pomanjkanje prostega časa, usklajevanje službe od doma in šolanja na daljavo, težav pri šolskem delu otrok na daljavo ... Vse to je vplivalo tudi na duševno zdravje staršev. Namen magistrskega dela je bil preučiti vidik staršev glede šolanja otrok v času pandemije COVID-19. Zanimalo nas je, kako so bili tehnično opremljeni starši, koliko so bili vpeti v šolsko delo otroka, kako kompetentni so bili pri uporabi tehnologije, koliko so komunicirali z učitelji, kateri so bili pozitivni in kateri negativni dejavniki za družino v času šolanja na daljavo ter katere morebitne posledice so se pojavile znotraj družine. Preučili smo, ali obstajajo razlike glede na starostno obdobje otrok, število otrok, status zaposlitve staršev, partnerski status in pomoč pri gospodinjskih opravilih. V empirični raziskavi je sodelovalo 669 staršev otrok prvega in drugega vzgojno- izobraževalnega obdobja iz Slovenije. Rezultati analize so pokazali, da je večina staršev po lastnih navedbah v času epidemije shajala s šolanjem na daljavo, vendar so otroci pri delu potrebovali več pomoči kot pred časom šolanja na daljavo. Staršem je največ stresa povzročalo usklajevanje družinskih in službenih obveznosti. Po njihovem mnenju je bilo najbolj pozitivno v času pandemije izvajanje skupnih dejavnosti znotraj družine.
Keywords: starši, družina, šolanje na daljavo, pozitivne in negativne spremembe, pandemija COVID-19
Published in DKUM: 06.01.2023; Views: 169; Downloads: 45
Full text (1,86 MB)

Abstract: Temeljni postopki oživljanja (TPO) se nanašajo na postopke, ki jih izvajajo prvi posredovalci, zdravstveni delavci in laiki pri nenadnem srčnem zastoju. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako je pandemija COVID -19 spremenila algoritem temeljnih postopkov oživljanja.Izvedli smo pregled, analizo ter sintezo literature, ki se je nanašala na vpliv pandemije COVID-19 na spremembo algoritma TPO. Po pregledu literature smo izvedli analizo identificiranih virov. Izbrane članke analizirali in njihove značilnosti predstavili v skupni tabeli, kjer smo opravili razvrstitev po hierarhiji dokazov in ocenili njihovo kakovost. Ugotovitve smo sintetizirali s pomočjo tematske analize.Po pregledu devetih identificiranih študij smo kot glavno kategorijo postavili »razlike v algoritmu TPO v času pandemije COVID-19 za vse izvajalce, glede na smernice ERC 2015 in 2021«, ki smo jo razdelili v več podkategorij in opisali s pomočjo prostih kod. Ugotovljene so bile spremembe med smernicami 2015 in 2021 ter razlike v času pandemije COVID-19, ki se nanašajo na zmanjševanje prenosa okužbe na reševalca, spremembe na področju ugotavljanja odzivnosti in dihanja ter uporabe osebne varovalne opreme.Spremembe so na področju ugotavljanja odzivnosti in opazovanja dihanja; priporoča se uporaba HEPA filtrov pri ventilaciji oseb oziroma da laiki na usta položijo masko ali kos tkanine. Precejšne spremembe so predvsem pri uporabi OVO in zmanjševanju možnosti prenosa okužbe iz osebe na reševalca med oživljanjem. Nadaljnje raziskave na to temo se nam zdijo pomembne, saj so znanje in zanesljivi viri TPO pomembni za vsakogar, še posebej v negotovih časih bolezni COVID-19.
Keywords: temeljni postopki oživljanja, COVID-19, smernice ERC, spremembe algoritma
Published in DKUM: 04.11.2022; Views: 148; Downloads: 54
Full text (687,81 KB)

Abstract: Policija po vsem svetu deluje in svoje delo opravlja na različne načine. Strokovnjaki so načine delovanja razdelili na štiri različne modele: militaristično birokratski model, na pravu temelječ model, model delitve med javno in zasebno policijsko dejavnostjo ter v skupnost usmerjeno policijsko delo ali policijsko delo v skupnosti. Izmed vseh model delovanja, ki jih policija lahko uporablja za izvajanje svoje dejavnosti se zdi, da je model policijskega dela v skupnosti najbolj uspešen pri višjem zadovoljstvu prebivalstva s policijskim delom. Model dela se uporablja v več zahodnih državah, v Sloveniji se implementacija policijskega dela v skupnosti izvaja že od osamosvojitve v obliki organizacijskih sprememb in sprememb v načinu dela s prebivalstvom. Glavno načelo policijskega dela v skupnosti je to, da mora policija služiti prebivalstvu in tako pridobiti legitimnost za svoja dejanja. Poudarek sloni tudi na proaktivnem delovanju policije. Skozi čas pandemije novega koronavirusa SARS-CoV-2, ki se je začel v letu 2020 je spremenil način kako in kje ljudje opravljajo svoje delo. Te spremembe so prav tako prišle tudi v policijsko okolje. Zaradi določenih organizacijskih sprememb in sprememb v načinu dela ter medijskim poročanjem o policijski dejavnosti sta mnenje in podpora policije v javnosti drastično padla. Strokovnjaki so bili zaskrbljeni v kakšno smer te spremembe vodijo slovensko policijo. Skozi diplomsko nalogo smo ugotovili kakšne so bile posledice delovanja slovenske policije pod ukrepi COVID-19, katere organizacijske in delovne spremembe so se med tem časom uveljavile in ali se je zaupanje prebivalstva v slovensko policijo povrnilo, sedaj ko ukrepi niso več potrebni.
Keywords: policija, upravljanje policije policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, spremembe, epidemija, covid-19, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 168; Downloads: 56
Full text (1,80 MB)

Abstract: Pojav kožnega raka uvrščamo med najpogostejša rakasta obolenja. Maligni melanom je vrsta kožnega raka, ki se pojavi nenadoma, z nepravočasnim odkrivanjem lahko preide v napredovalo fazo bolezni in posledično vpliva na slabšo možnost preživetja. Namen zaključnega dela je ugotoviti kakovost življenja bolnikov z napredovalim malignim melanomom ter izpostaviti posebnosti, na katere naj bo pozorna medicinska sestra. Zaključno delo temelji na pregledu in analizi znanstvene ter strokovne literature pridobljene iz podatkovnih baz Medline, PubMed, Wiley in platforme COBISS. Upoštevani so vključitveni in izključitveni kriteriji. S PRISMA diagramom smo prikazali potek iskanja literature. Kakovost izbranih študij je bila izvedena z uporabo 7–nivojske hierarhije dokazov. Opravljena je bila vsebinska analiza in sinteza ugotovitev. V analizo smo zajeli 11 raziskav v povezavi s temo raziskovanja. Ugotovili smo, da kakovost življenja bolnikov z napredovalim melanomom vpliva na njihovo fizično, čustveno, psihološko in socialno stanje. Bolniki najpogosteje izpostavljajo utrujenost kot posledica fizičnih vplivov ter jezo in strah pred ponovitvijo bolezni kot posledica čustvenih vplivov. Psihološko jim je najtežje med čakanjem na potrditev diagnoze, ko je prisoten stres. Socialni dejavniki, ki se najpogosteje pojavljajo pri bolnikih, so odmikanje v samoto, izogibanje družbi in skrhani odnosi s partnerjem ter družino. Na osnovi raziskave ugotavljamo, da je kakovost življenja bolnikov z napredovalim malignim melanomom slaba. Medicinske sestre morajo biti za uspešno in kakovostno delo s temi bolniki strokovno usposobljene ter izurjene pri prepoznavanju nezaželenih učinkov zdravljenja in dajanju ustreznih informacij bolnikom.
Keywords: maligni melanom, kožne spremembe, podpora bolniku, medicinska sestra, onkološka zdravstvena nega
Published in DKUM: 29.08.2022; Views: 275; Downloads: 96
Full text (568,37 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Dandanes se na vsakem koraku srečujemo s spremembami, tako v zasebnem življenju kot tudi v poslovnem. Težnja po spremembah in pozitivni naravnanosti do njih je zelo velika in hkrati nujno potrebna za uspeh. Da pa so spremembe pozitivno sprejete in v nadaljevanju tudi uspešno izpeljane, je potrebno upoštevati nekaj ključnih dejavnikov, ki k temu veliko prispevajo. Največji pomen za uspešnost uvedbe sprememb v podjetju imata pozitivna naravnanost do sprememb in odprtost zaposlenih do njih. Da to lahko dosežemo, je potrebna dobra komunikacija. Če so ti osnovni pogoji izpolnjeni, je podjetje na dobri poti, da bo sprememba oz. inovacija uspešno sprejeta in nenazadnje tudi uvedena. Za podjetja je danes pomembno, da sledijo novim smernicam, trendom in stremijo k izboljševanju poslovanja, saj jim to prinese večjo optimizacijo, nižje stroške, lažje in enostavnejše delovne procese in še mnogo več. Za dobro in kvalitetno poslovanje morajo podjetja uvesti in izpopolnjevati informacijske rešitve. Postopki uvedbe so lahko različni, odvisni so v prvi vrsti od potreb, zahtev, vložka, velikosti in celovitosti podjetja. Ob končani uvedbi informacijske rešitve so potrebna testiranja in določeni popravki, nato pa tudi spremljanje, ki nam pove, kdaj je potrebno sistem nadgraditi in posodobiti. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu sem predstavila vpliv, ki ga imajo spremembe na zaposlene, in odgovorila na vprašanje, na kakšen način bi naj spremembe v podjetju uvajali. Nenazadnje sem se posvetila tudi temu, kako naj bi podjetja uvajala informacijske rešitve. V praktičnem delu sem najprej predstavila primer nadgradnje sistema SAP v podjetju BSH Hišni aparati d. o. o. Nazarje, kjer sem tudi sama zaposlena. Nato sem s pomočjo anketnega vprašalnika, ki sem ga poslala podjetjem, raziskovala, kakšen je vpliv zaposlenih na uvajanje informacijskih rešitev, ali lahko zaposleni vplivajo na uspešnost uvedbe, ali so pripravljeni sprejeti novosti in kateri so ključni dejavniki uspešne uvedbe.
Keywords: Spremembe, informacijski sistemi, ERP, organizacija, zaposleni.
Published in DKUM: 14.07.2022; Views: 265; Downloads: 23
Full text (2,90 MB)