| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 414
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vpliv bodočega podnebja na uspevanje oljke ( Olea europea ) na vzhodni jadranski obali (Slovenija, Hrvaška)
Iztok Lorenčič, 2019, master's thesis

Abstract: Povzetek V okolju delujejo številni dejavniki, ki vplivajo na življenjske procese in razvoj oljke. Pomembni dejavniki, ki oblikujejo podnebne razmere okolja so temperatura, voda (padavine in vlaga v ozračju in tleh), svetloba in vetrovi. Oljka je rastlina sredozemskega podnebja, za katero so značilne mile zime in topla in suha poletja. Spremljanje podnebnih razmer, ki ustrezajo oljki, pa je bistvenega pomena pri preučevanju možnosti njene razširjenosti. Oljčna pridelava je ranljiv kmetijski sistem, ki je primeren za študij prilagodljivost na podnebne spremembe zaradi dolge življenjske dobe oljčnega drevesa, njegove občutljivosti na sušo in visoke temperature in vse večje vloge oljčnih nasadov, ki jih imajo v gospodarstvu v sredozemskih območjih. V Sredozemlju podnebni scenariji predvidevajo povišanje povprečne temperature zraka in večje število skrajnih (ektremnih) vremenskih pojavov, predvsem pa zmanjšanje količine padavin. Oljka se bo v prihodnjih desetletjih soočala z podnebnimi spremembami v Sredozemlju in pričakovati je, da se bodo njene obdelovalne površine prilagodile v skladu predvideni klimatskimi spremembami. S pomočjo modelov smo ugotavljali, kakšna je primernost habitata za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. S to raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv bioklimatskih spremenljivk na razširjenost oljčnikov v Sloveniji in na Hrvaškem, oceniti in ovrednotiti bodoče podnebne pogoje za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem, zaznati variabilnost modelnih podnebnih napovedi na primeru oljčnikov in identificirati bodoča ustrezna in neustrezna območja za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. Z uporabo programa TerrSet, bioklimatskih spremenljivk iz baze WorldClim in zbranih podatkov o pojavljanju vrste smo izdelali model razširjenosti oljk na vzhodni jadranski obali Slovenije in Hrvaške, za sedanjost in dva scenarija za leto 2070 (RCP4.5, RCP8.5). Uporabili smo modela Mahalonobis typicality (MT) in Crop Climate Suitability (CCS). Podatke o razširjenosti oljčnikov v Sloveniji smo pridobili s pomočjo podatkov o rabi tal za leto 2016, ki so dostopni na spletnem portalu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za podatke o pojavljanju vrste na Hrvaškem pa smo uporabili karto zemljišč negozdnih habitatov Hrvaške (http://www.iszp.hr/gis/ 20.3.2019). Iz naših rezultatov zelo težko napovemo ali bo v prihodnosti več primernih območjii za gojenje oljk, saj modela napovedujeta precej različno stanje. Model MT napoveduje zmanjšanje površine območij z najvišjo stopnjo primernosti po obeh scenarijih, vendar se bo zelo zmanjšala tudi površina območji s najnižjo stopnjo primernosti po pesimističnem scenariju. Model CCS napoveduje širjenje primernih habitatov proti notranjosti. Ugotovimo lahko, da nam scenarija RCP4.5 in RCP8.5 kažeta precej različno sliko. Predvsem po modelu MT je razlika precej bolj opazna v severnejših predelih, kjer pa rezultati niso v skladu z našimi pričakovanji, saj se primerna območja zelo skrčijo. CCS model pa ravno nasprotno kot model MT največje razlike kaže na južnejših obalnih predelih severne Dalmacije na meji s srednjo Dalmacijo, kjer bo v prihodnosti več primernih območji in se bodo širila proti notranjosti. Dolgoročne klimatske napovedi so lahko dokaj nezanesljive, še zlasti bodoči scenariji podnebja v regionalni prostorski skali. Za natančnejše napovedi primernih habitatov za gojenje oljke bi bile potrebne bolj poglobljene analize na regionalni ravni. Prav gotovo bo oljkam v prihodnosti ustrezalo toplejše ozračje, vendar pa je problematika večplastna.
Keywords: Oljka (Olea europea), modeli razširjenosti vrst, potencialna razširjenost, primernost habitata, MT, CCS, klimatske spremembe, vzhodna jadranska obala.
Published: 04.02.2021; Views: 50; Downloads: 7
.pdf Full text (2,78 MB)

2.
Cilji za spremembo osebnosti in namerne spremembe v osebnosti pri študentih
Maruša Kekec, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu nas je zanimalo, kakšne cilje za spremembo osebnostnih lastnosti imajo študenti psihologije in kako se ti cilji povezujejo z njihovo samooceno osebnosti in oceno njihove osebnosti s strani pomembnih drugih. Zanimalo nas je tudi, ali se želijo posamezniki bolj spremeniti, če je samospoštovanje, samoučinkovitost ali psihično blagostanje nižje izraženo. Ugotoviti smo želeli, v kolikšni meri lahko s pomočjo intervencije za spodbujanje namernih sprememb v osebnosti udeleženci dosežejo želene spremembe v izbranih osebnostnih lastnostih in kakšni so učinki sprememb v osebnosti na spremembe v blagostanju. Naš vzorec je zajemal 61 študentov, starih med 19 in 24 let, ki so izpolnili vprašalnike BFI, C-BFI, SPANE, SWLS, RPWB, SLCS-R in GSES. Vprašalnik BFI – bližnji je bil uporabljen za oceni osebnosti udeležencev s strani starša in prijatelja. Udeleženci so sodelovali v trimesečni intervenciji, katere namen je bil spodbuditi namerne spremembe v izbranih osebnostnih lastnostih. Spremembe v izraženosti osebnostnih lastnosti med začetkom in koncem semestra smo preverili s pomočjo Wilcoxovega testa predznačnih rangov. Za preverjanje učinkov sprememb v osebnosti na spremembe v blagostanju smo uporabili multiplo regresijsko analizo. Ugotovili smo, da si udeleženci nižje izražene ekstravertnost, vestnost, sprejemljivost in odprtost želijo zvišati, višje izražen nevroticizem pa znižati. Posamezniki si želijo zvišati/znižati tiste osebnostne lastnosti, za katere so prijatelji ali starši ocenili, da so nizko/visoko izražene. Posamezniki z nižjim samospoštovanjem si želijo osebnostne lastnosti bolj spremeniti, medtem ko si bolj samoučinkoviti osebnostnih sprememb želijo v manjši meri. Osebnostno se želijo bolj spremeniti tisti posamezniki, ki so manj zadovoljni s svojim življenjem, doživljajo nižjo pozitivno in višjo negativno emocionalnost ter imajo nižje izraženo psihološko blagostanje. Naša trimesečna intervencija je bila učinkovita pri posameznikih, ki so si na začetku semestra kot cilj za spremembo osebnosti izbrali zvišati ekstravertnost in znižati nevroticizem. Pri udeležencih, ki so si na začetku semestra kot cilj za spremembo osebnosti izbrali vestnost, je med semestrom prišlo do učinka v obratno smer, saj se je izraženost znižala in ne zvišala. Znotraj subjektivnega blagostanja nismo ugotovili, da bi spremembe v osebnosti med semestrom pomembno napovedovale večjo porast v zadovoljstvu z življenjem. Medtem ko smo ugotovili, da zvišanje odprtosti med začetkom in koncem semestra napoveduje večji porast v psihološkem blagostanju v tem obdobju. Naša raziskava je prva tovrstna v našem okolju, in kaže, da si posamezniki želijo sprememb v osebnosti ter da so namerne spremembe v osebnosti mogoče. Poleg tega se kaže pozitiven učinek sprememb v osebnosti na psihološko blagostanje.
Keywords: cilji za spremembo osebnosti, namerne spremembe v osebnosti, samospoštovanje, samoučinkovitost, blagostanje
Published: 21.01.2021; Views: 83; Downloads: 32
.pdf Full text (1,13 MB)

3.
Prostorski vidiki izpostavljenosti Slovencev klopnemu meningoencefalitisu in lymski boreliozi v luči podnebnih sprememb
Daša Donša, 2020, master's thesis

Abstract: Klopi so, takoj za komarji, drugi najpomembnejši prenašalci nalezljivih bolezni, zaradi česar nedvoumno igrajo pomembno vlogo pri ogrožanju javnega zdravja. V Evropi kot najbolj pogosti klopni bolezni veljata lymska borelioza in klopni meningoencefalitis, katerih vektor je navadni oz. gozdni klop (Ixodes ricinus), ki je na območju Slovenije splošno razširjena vrsta. Slovenija predstavlja endemično regijo tako za lymsko boreliozo, kot tudi za klopni meningoencefalitis, prav tako pa spada med države z najvišjo zabeleženo incidenco obeh omenjenih bolezni. Ker so geografska razširjenost, abundanca ter preživetje navadnega klopa v veliki meri odvisne od različnih abiotskih in biotskih dejavnikov kot tudi mikroklimatskih pogojev, se pojavlja vprašanje, kako bodo na prostorski odtis incidence klopnih bolezni vplivale neizbežne prihajajoče globalne podnebne spremembe. Tako je osrednji namen magistrskega dela ugotoviti, kje v Sloveniji se nahajajo statistično značilna žarišča za lymsko boreliozo in klopni meningoencefalitis, izdelati oceno tveganja za okužbo z obravnavanima klopnima boleznima, tako v sedanjosti, kot tudi ob koncu 21. stoletja, ter napovedati katere slovenske regije bodo v prihodnosti najbolj rizične glede na možnost okužbe z omenjenima klopnima boleznima. Za izdelavo napovedi je uporabljen model regresijskih dreves in model geografsko obtežene regresije. Ocenjeno je, da se bo prostorska slika tveganja za okužbo z obravnavanima klopnima boleznima v prihodnosti spremenila predvsem na račun spremenjenih podnebnih potez, rabe tal in nekaterih socio-ekonomskih kazalcev.
Keywords: klopne bolezni, klopni meningoencefalitis, lymska borelioza, podnebne spremembe, prostorsko modeliranje
Published: 24.12.2020; Views: 199; Downloads: 45
.pdf Full text (6,23 MB)

4.
Vpliv družbenih sprememb na kadre v maloprodaji podjetja Petrol d.d.
Anton Figek, 2020, master's thesis

Abstract: Kadri v podjetju so temeljnega pomena, saj predstavljajo največji potencial in konkurenčno prednost organizacije. Uspešnost in učinkovitost podjetja je med drugimi odvisna od vodstvenega postopanja s kadri, torej kako jih planira, razvija, usposablja, nagrajuje in vzdržuje dobre medosebne odnose. V letu 2008 smo opravili prvo raziskavo med zaposlenimi v podjetju Petrol maloprodaja d. o. o. V letih, ki so sledila 2008, je nastopila gospodarska kriza, ki je zajela ves svet in prizadela vse panoge gospodarstva in prodrla v njihove najgloblje pore. Zato smo v letu 2019 za primerjavo ponovno izvedli raziskavo, da bi ugotovili, do kakšnih sprememb je prišlo v tem času in zakaj. Zanimalo nas je, kako na vse te spremembe gledajo zaposleni na bencinskih servisih in podjetje samo. V raziskavi leta 2008 smo preučili, kako izobrazba vpliva na kvaliteto dela kadra, kakšen pogled ima na to vodstvo podjetja in kako se njihovo mnenje razlikuje od mnenja zaposlenih. Ugotovili smo, da se vodilni zavedajo pomembnosti kadra pri razvoju podjetja in cenijo njihovo delo. Zaposleni na bencinskih servisih pa se prav tako zavedajo takšnega mnenja vodilnih. To se kaže v sistemu plač, nagrad in kariernemu napredovanju. Anketirani v letu 2008 so bili mnenja, da nimajo pomembnega vpliva na razvoj in uspešnost podjetja, kar se je v letu 2019 spremenilo in večina je mnenja, da lahko pomembno vpliva na razvoj in uspešnost podjetja. Z raziskavo v letu 2019 smo ugotovili, da zaposleni z višjo stopnjo izobrazbe, praviloma vodilni kader, občutijo večje zadovoljstvo in manj stresa na delovnem mestu; manj se bojijo za izgubo službe in so bolj zadovoljni s sistemom nagrajevanja in medsebojnimi odnosi. Primerjava rezultatov obeh raziskav nam je omogočila vpogled v spremembe, ki so se zgodile v razmišljanju zaposlenih ter njihovem statusu v podjetju. Rezultati raziskave v letu 2019 in primerjava obeh obdobij so pokazali, da so zaposleni v letu 2019 mnenja, da bi zvišanje stopnje izobrazbe bolj vplivalo na dvig kvalitete njihovega življenja kot v letu 2008. Ugotovili smo, da sta stopnja izobrazbe zaposlenega in zaznavanje vpliva družbenih sprememb v podjetju pozitivno povezana ter da je večji vpliv družbenih sprememb negativno povezan z željo, da bi se zaposlili v drugem podjetju.
Keywords: kadri, podjetje, upravljanje s kadri, družbene spremembe
Published: 09.12.2020; Views: 108; Downloads: 16
.pdf Full text (1,16 MB)

5.
Deviznotečajni sistem in gibanje deviznega tečaja na Madžarskem in na Hrvaškem
David Bohar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Vse večja vpletonost majhnih odprtih gospodarstev, ki sodelujejo v globalni trgovini, je postalo poznavanje in spremljanje deviznega tečaja držav zelo pomemben dejavnik. Ko spoznamo osnove deviznega tečaja lahko razumemo vzroke za spremembe oziroma nihanja. Vsaka država si je svojo politiko deviznega tečaja oziroma deviznotečajni sistem prilagodila glede na svoje stanje v državi, oziroma, ga je prilagodila tako, da je v največjem interesu domačega gospodarstva. Analiza deviznotečajnih sistemov in gibanje različnih deviznih tečajev, nam je pokazala jasnejšo sliko o dogajanju na deviznih trgih in o konkurenčnosti posamezne države, ki jo spremljamo spozi realni efektivni devizni tečaj nacionalne valute. Analize so nam pokazale različne dejavnike in njihove prepletenosti pri vplivu na devizni tečaj. Za lažjo predstavo, smo v delu diplomskega projekta uporabili grafe oziroma slikovne prikaze in primerjave gibanje deviznih tečajev posamezne valute, ter komentarje opremili z dejstvi oziroma vzroki za nihanje deviznih tečajev.
Keywords: Devizni tečaj, konkurenčnost, deviznotečajni sistem, teorije deviznega tečaja, spremembe deviznega tečaja
Published: 02.12.2020; Views: 90; Downloads: 32
.pdf Full text (774,53 KB)

6.
Sprememba poslovnih procesov v podjetju Grama d. o. o. v letu 2020
Jan Hribernik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu sem predstavil spremembe poslovnih procesov v podjetju Grama v letu 2020. Lotili so se prenove glede modernizacije, vendar je imel največji vpliv na spremembe v podjetju pojav virusa COVID-19. Kot težavo bi tako izpostavil nekoliko zastarele procese, ki so bili časovno potratni, in vpliv virusa COVID-19 na te procese, predvsem glede upoštevanja varnostnih ukrepov, ki so bili nujni predvsem za varnost zaposlenih. Cilj diplomske naloge je bil opredelitev poslovnih procesov pred virusom in po njem oziroma opredelitev poslovnih procesov po uvedbi sprememb, nastalih zaradi pojava virusa COVID-19. Naloga obravnava spremenjene procese in druge spremembe, ki so jim bili priča v podjetju med letom 2020. Vpliv virusa je procese spreminjal in oteževal razvoj, podjetje pa je v tem obdobju delovalo pod posebnimi pogoji, ki bodo opisani v nalogi. Spremembe sem opisal in analiziral ter zarisal procese. Podjetje je vpliv virusa začutilo na različnih področjih. Predstavil sem tri, na katere je bil vpliv največji. Vplivi so se med seboj razlikovali in prinesli različne posledice. Grama je doživela velike zaostanke in izpade dohodka zaradi virusa in tako leta 2020 niso napredovali. Opazil sem tudi nepripravljenost na letošnje dogodke, ki so podjetje presenetili. Pripravljenost je bila torej slaba in se mora v prihodnosti izboljšati, verjamem pa, da je podjetje trenutno bolje pripravljeno na nepredvidljive dogodke in se je zaradi omenjene krize marsikaj naučilo.
Keywords: poslovni procesi, spremembe, COVID-19, nabava, proizvodnja, prodaja.
Published: 30.11.2020; Views: 125; Downloads: 35
.pdf Full text (2,09 MB)

7.
Zadolženost japonskega gospodarstva
Betina Partl, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Japonsko gospodarstvo spada med svetovne velesile, vendar pa je dežela vzhajajočega sonca zelo negotova glede svoje zadolženosti. Japonski javni dolg je dvakrat višji, kot pa znaša njen bruto domači proizvod na letni ravni. Glavno problematiko predstavljajo javnofinančni izdatki, ki so namenjeni za socialno varnost. Japonska je država z največjim deležem starejšega prebivalstva, ki vsako leto bolj bremeni državno blagajno. Japonska se sooča tudi s počasno rastjo bruto domačega proizvoda in z deflacijskimi tendencami. Rešitev za deflacijo oblasti vidijo v politiki kvantitativnega sproščanja. Zaradi vse višjih javnofinančnih izdatkov, ki so povezani s staranjem prebivalstva in nizko stopnjo rasti bruto domačega proizvoda, ugotavljamo, da ob sedanji fiskalni politiki ostaja vprašanje vzdržnosti javnega dolga na Japonskem ključno. Pogoj za dolgoročno vzdržnost javnega dolga in nižje razmerje med javnim dolgom in bruto domačim proizvodom je višja gospodarska aktivnost in še korenitejše strukturne reforme skupaj z ukrepi fiskalne konsolidacije.
Keywords: demografske spremembe, visok javni dolg, dolgoročna vzdržnost japonskega dolga.
Published: 23.11.2020; Views: 109; Downloads: 16
.pdf Full text (1,11 MB)

8.
Spremembe pripoznavanja najemnin za podjetja
Klara Muhič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Najem je pogodbeno razmerje, v katerem v zameno za plačilo ali več plačil najemodajalec prenese na najemnika pravic do uporabe sredstva za dogovorjeni čas (e-Računovodstvo, 2009a). Do spremembe Slovenskega računovodskega standarda je prišlo, ker so podjetja večina svojih najemov evidentirala kot poslovne najeme. To je pomenilo, da so bili najemi vodeni izvenbilačno, kar je vplivalo na računovodske izkaze in finančni položaj ter na uspešnost podjetja. Po spremembi standarda morajo podjetja za sredstva v najemu pripoznati pravico do uporabe in obveznost iz najema. To velja samo za srednja in velika podjetja. Prav tako so iz zakona izvzeti kratkoročni najemi in najemi majhnih vrednosti. Ta sprememba standarda je vplivala tako na knjiženje najemov kot na računovodske izkaze in kazalnike, kot so EBIT, ROA, ROE in druge. V diplomskem projektu je najprej govora o nepremičninah, premičninah, kaj so najem in najemnine, vrstah najemov in kaj mora pogodbo sestavljati. Potem je predstavljeno evidentiranje najema in spremembe pri knjiženju pri najemodajalcu in pri najemniku. Tukaj smo se osredotočili posebej na najemodajalca in posebej na najemnika. Vsekakor je potrebno govoriti tudi o izračunu najemnine, torej katere podatke potrebujemo za pravilen izračun. Obravnavan je tudi vpliv sprememb na računovodske izkaze pri najemodajalcu in najemniku. Vsekakor je sprememba vplivala na kazalnike, ki nam povedo, kako uspešno je podjetje. Omembe vredne so tudi davčne spremembe, vezane na spremembo pripoznanja najemnin. V prvem primeru je prikazano evidentiranje in knjiženje najema. V drugem primeru pa gre za spremembo najemne pogodbe.
Keywords: spremembe najemov, finančni najem, knjiženje najemov, evidentiranje najemov
Published: 23.11.2020; Views: 68; Downloads: 14
.pdf Full text (840,93 KB)

9.
Primer uvajanja spememb z vidika zaposlenih v mednarodnem podjetju
Irina Bolle, 2020, bachelor thesis/paper

Abstract: Zaradi vse hitrejšega razvoja tehnologije ter vse večje in močnejše konkurence je nujno, da podjetja sledijo spremembam. Le s hitrim prilagajanjem spremembam lahko podjetja ostajajo konkurenčna. Pomemben člen pri uvajanju sprememb so zaposleni in njihova zmožnost prilagajanja spremembam. V diplomskem delu smo v teoretičnem delu povzeli, kako se spremembam prilagaja management in na kakšen način spremembe prenese na zaposlene. Za človeka so spremembe vedno predstavljale stres. Zaradi tega se podjetja spoprijemajo z odpori, ki jih uvajanje sprememb povzroča. Navedli smo nekaj primerov spoprijemanja s takšnimi odpori in pojasnili, kateri načini uvajanja sprememb prinašajo najboljše rezultate. Na praktičnem primeru raziskovanega podjetja smo ugotovili, kako so v podružnici mednarodnega podjetja uvajali uporabo pametnih telefonov in kako so to doživeli zaposleni. Z zaposlenimi smo izvedli strukturiran intervju. Rezultate smo analizirali in ugotovili, kako stresno je uvajanje sprememb za zaposlene. V zaključku smo razpravljali, zakaj je bilo uvajanje pametnih telefonov za zaposlene stresno in kako bi lahko v raziskovanem podjetju ta stres ublažili.
Keywords: spremembe, management sprememb, odpori pri uvajanju sprememb, tehnologija, stres.
Published: 17.08.2020; Views: 138; Downloads: 18
.pdf Full text (721,16 KB)

10.
Razvoj socialnih kompetenc, ekološko zavedanje in trajnostni razvoj
Aleš Zver, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi bomo predstavili vsebine, o katerih se danes veliko govori, vendar še niso tako zelo vpeljane v izobraževalne sisteme. V prvem delu magistrskega dela bomo obravnavali teme, ki nam bodo služile kot vsebine za pripravo neformalnega izobraževanja. Mednje sodijo teme, povezane z okoljsko problematiko, kjer bomo obravnavali okoljski in ogljični odtis, in se nato nekoliko bolj osredotočili na to, kakšen je vpliv kmetijstva na podnebne spremembe, ter kako ga zmanjšati. Ker so naša ciljna skupina za neformalno izobraževanje kmetovalci, želimo za njih pripraviti vsebine, s katerimi bi jih okoljsko osvestiti in jim predstavili alternative, s katerimi bodo lahko tudi sami pripomogli k čistejšemu ter trajnostno naravnanemu gospodarjenju z okoljem. Drugi del magistrskega dela bo zajemal predstavitev in primerjavo socialnega podjetništva s klasičnim, kjer bomo predstavili enega od dobrih primerov praks. Ob koncu bomo razvili didaktični model neformalnega izobraževanja, v katerem bomo uporabili vsebine, ki smo jih predstavili v naši magistrski nalogi in nam bodo sedaj služile kot učno gradivo. Ker želimo preveriti uporabnost in uspešnost didaktičnega modela, bomo to analizirali s pilotno raziskavo na majhnem vzorcu udeležencev.
Keywords: okoljski odtis, neformalno izobraževanje, podnebne spremembe, ekologija, trajnostni razvoj
Published: 30.07.2020; Views: 152; Downloads: 41
.pdf Full text (2,42 MB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica