| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 462
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Spremembe izbranih podnebnih kazalcev in klimatskih tipov v Evropi do konca 21. stoletja : magistrsko delo
Matej Meško, 2024, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so analizirane spremembe izbranih podnebnih kazalcev in spremembe razporeditev podnebnih tipov od leta 1981 do leta 2100 na podlagi štirih 30-letnih obdobij. V teoretičnem delu sta orisana geografsko in podnebno stanje Evrope, kjer so izpostavljeni ključni dejavniki, ki so vzajemno vplivali na razporeditev podnebnih tipov, v našem primeru po Köppenovi podnebni klasifikaciji. Predstavljeni so tudi naravni in antropogeni vzroki za podnebne spremembe, ki jih že širša stroka vsakoletno bolj raziskuje. Pri tem se uporabljajo različni podnebni modeli in scenariji, ki napovedujejo različne intenzitete sprememb. Delo je nastalo na podlagi podatkov modela MPI-ESM1-2-HR in pesimističnega scenarija SSP-585. Pridobljene podatke iz CHELSA CLIMATE smo oblikovali v orodjih GIS za svoje potrebe ter analizirali spremembe razporeditev podnebnih tipov in sedmih izbranih kazalcev: letne povprečne temperature zraka, povprečne maksimalne temperature zraka, povprečne minimalne temperature zraka, letne višine padavin, dolžine rastnih dob, število dni s temperaturo nad 10 °C in število dni s snežno odejo. Analize so ugotovile spremembe pri vseh kazalcih, pojavile pa so se velike regionalne spremembe v intenzivnosti sprememb. Predvsem zahodni deli celine in tudi osrednji deli so izkazovali manjše spremembe, medtem ko se pri vseh kazalcih izpostavljajo prostori Južne, Severne in Vzhodne Evrope za območja največjih sprememb. Napovedi prikazujejo visok porast temperatur, zmanjšanje padavin, povečanje rastnih dob in števila dni s temperaturo nad 10 °C ter zmanjšanje števila dni s snežno odejo. Kot posledica sprememb kazalcev je tudi sprememba v razmestitvi podnebnih tipov. Na večino Evrope bi se razširili toplejši podnebni tipi, medtem ko bi hladnejši ostali omejeni le na visokogorje in skrajne severne dele celine. Spremembe kazalcev imajo in bodo imele katastrofalne posledice za naravo in človeka.
Keywords: Evropa, podnebne spremembe, podnebje, temperatura, padavine, Köppen, 21. stoletje.
Published in DKUM: 08.07.2024; Views: 49; Downloads: 2
.pdf Full text (3,26 MB)

2.
Turizem in blaženje podnebnih sprememb : oblikovanje modela ocene ogljičnega odtisa turistov, ki prenočijo v Sloveniji, in priporočil za zmanjševanje ogljičnega odtisa v slovenskem turizmu
2024, scientific monograph

Abstract: Pričujoča monografija je rezultat projekta »CRP V7-2128 Podnebne spremembe in trajnostni razvoj turizma v Sloveniji«. Gre za ciljni raziskovalni projekt, namenjen oblikovanju strateških predlogov ukrepov za zmanjševanje ogljičnega odtisa slovenskega turizma in njegovo prilagajanje na podnebne spremembe na podlagi dejanskih podatkov in poglobljenega modela, ki vključuje specifičnosti zbiranja podatkov o turizmu v Sloveniji. V monografiji so predstavljeni rezultati, ki naslavljajo naslednje cilje projekta: 1. Oblikovanje in testiranje modela ocene ogljičnega odtisa turistov, ki prenočijo v Sloveniji, na ravni destinacij s podanimi prvimi rezultati; 2 Oblikovanje strateških priporočil na ravni države, občin in javnih ter zasebnih ponudnikov z ukrepi v namen spremljanja in zmanjševanja ogljičnega odtisa slovenskega turizma. Rezultati naslavljajo doseganje ciljev Pariškega podnebnega sporazuma, Evropske zelene direktive, Strategije Slovenije 2030, Načrta za okrevanje in odpornost in Strategije trajnostnega razvoja slovenskega turizma 2022 – 2028. Končna priporočila prispevajo k trajnostnemu razvoju slovenskega turističnega gospodarstva in utrjevanju Slovenije kot zelene destinacije.
Keywords: podnebne spremembe, ogljični odtis, ukrepi blaženja podnebnih sprememb, prevoz, nastanitve, doživetja, prehrana turistov
Published in DKUM: 28.06.2024; Views: 83; Downloads: 19
.pdf Full text (7,35 MB)
This document has many files! More...

3.
Vpliv podnebnih sprememb na varnost svetovne populacije : magistrsko delo
Noemi Kapelj, 2024, master's thesis

Abstract: Podnebne spremembe so vse večji problem vsake posamezne države sveta. Glavni vzrok za njihov nastanek je globalno segrevanje, katerega ključni povzročitelj so toplogredni plini. Emisije teh plinov okrog Zemlje ustvarijo plašč, ki zadržuje sončno svetlobo ter tako zvišujejo temperaturo. Posledice podnebnih sprememb opazimo kot dvigovanje morske gladine, ponekod nastajajo ekstremni vročinski valovi ter suša, drugod se srečujejo z močnimi padavinami in poplavami. Vpliv podnebnih sprememb lahko zaznamo tudi kot slabše zdravje ljudi, povečano število prezgodnjih smrti, pomanjkanje hrane, omejeno oskrbo z vodo, ogrožene so številne živalske in rastlinske vrste. V prihodnosti bodo podnebne spremembe odvisne od tega, kakšne ukrepe bo sprejela družba, zlasti od emisij toplogrednih plinov, od gospodarskega razvoja, porabe energije, tehnološkega napredka in drugih dejavnikov. Zavedanje nevarnosti podnebnih sprememb je sprožilo proces mednarodnega sodelovanja. Izboljšalo se je zavedanje posledic podnebnih sprememb in tudi potrebnih ukrepov za njihovo zmanjšanje. Na tem področju je bilo sprejetih že kar nekaj zakonov in konvencij. Da bi ugotovili, kako se dojemanje podnebnih sprememb razlikuje med vladnimi in nevladnimi organizacijami v Sloveniji, smo izvedli intervjuje z zaposlenimi v ključnih institucijah, ki delujejo na tem področju. Vsi so menili, da so k onesnaženju največ prispevali izpusti toplogrednih plinov iz tovarn in avtomobilov, krivec je tudi kmetijstvo. Podnebnim spremembam so bolj izpostavljene revne države in države v razvoju. Ravno tako menijo, da je s podnebnimi spremembami ogrožena naša varnost, saj se bosta povečali pogostost in jakost ekstremnih dogodkov. Da bi pozitivno vplivali nanje, moramo spremeniti vsakodnevne navade, na primer zagotoviti ustrezno ravnanje z odpadki, sezonsko in lokalno prehranjevanje, zmanjšati odpadke hrane, povečati skrb za čisto okolje in podobno. Znati se bomo morali prilagoditi podnebnim spremembam, na primer z namakanjem, postavitvijo protitočnih mrež, opozarjanjem na ekstremne naravne dogodke, z ustrezno gradnjo in podobno.
Keywords: podnebne spremembe, varnost, globalno segrevanje, toplogredni plini, onesnaženje, magistrska dela
Published in DKUM: 10.06.2024; Views: 109; Downloads: 41
.pdf Full text (1,67 MB)

4.
Krčenje morskih travnikov v slovenskem morju zaradi vpliva podnebnih sprememb in drugih posrednih dejavnikov
Lovrenc Lipej, Borut Mavrič, Domen Trkov, Martina Orlando-Bonaca, Danijel Ivajnšič, 2022, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: V zadnjih desetletjih smo priča postopnemu izginjanju morskih travnikov na globalnem nivoju, pri čemer naj bi se njihova površina skrčila za tretjino. Tudi v slovenskem delu Jadrana prihaja do krčenja morskih travnikov, glavne vzroke za to moramo pripisati dejavnikom, kot so plovne poti in pristaniške dejavnosti, poglabljanje morskega dna, komercialne in rekreacijske dejavnosti, kot sta ribolov in privezovanje, odtekanje vode z urbanih in kmetijskih območij, v zadnjem času tudi vse intenzivnejše podnebne spremembe in kisanje oceanov. V pričujoči publikaciji predstavljamo rezultate kartiranja morskih travnikov v Krajinskem parku Strunjan, kjer je bilo v zadnjih letih, zlasti od leta 2018, opaženo obsežno upadanje. Ob tem razpravljamo o dejavnikih, ki vplivajo na razširjenost in regresijo morskih travnikov. Uporaba digitalnih ortofoto posnetkov in satelitskih podob (daljinsko zaznavanje) sta se izkazali za obetavni metodi, ki sta omogočili ugotavljanje prostorskih sprememb v času. Na predelih notranjega dela Strunjanskega zaliva so se travniki kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) skrčili za več kot 80 % površine iz leta 2017. Upoštevaje pokrovnost morskih travnikov v celotnem slovenskem morju se je ta v letih od 2017 do 2018 zmanjšala za približno dobro petino.
Keywords: morski travniki, izginjanje, kartiranje, podnebne spremembe
Published in DKUM: 03.06.2024; Views: 79; Downloads: 8
.pdf Full text (14,58 MB)
This document has many files! More...

5.
Vpliv urbanih zelenih površin na pojav mestnega toplotnega otoka
Nataša Pipenbaher, Danijel Ivajnšič, Daša Donša, Jaša Veno Grujić, Sonja Škornik, 2022, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Urbane zelene površine so izpostavljene vzajemnemu vplivu pojava mestnega toplotnega otoka (MTO) in višjim temperaturam zraka zaradi podnebnih sprememb, kar spreminja rastne parametre rastlin, po drugi strani pa lahko delujejo kot blažilec toplotnega stresa zaradi povečanega toka latentne toplote (posledica evapotranspiracije). Da bi ocenili jakost hladilnega učinka zelenih površin v urbanih sistemih (Maribor, Murska Sobota, Ljutomer) smo v devetih zelenih površinah (trije mestni gozdovi in šest mestnih parkov) popisali lesne vrste na 94 popisnih ploskvah. Zbrali smo podatke o številu/gostoti osebkov lesnih vrst, povprečni vrednosti morfološko funkcionalnih potez za vsebnost suhe snovi v listih (CWM_LDMC) in specifično listno površino (CWM_SLA). Izračunali smo intenzivnost hlajenja, obseg hlajenja in stopnjo hlajenja v in izven popisnih ploskev. Mestni gozdovi imajo večji hladilni učinek od mestnih parkov. Sicer pa pravilo večja zelena površina – večji hladilni učinek ne velja povsod. Analiza dejavnikov vpliva hladilnega učinka urbanih zelenih površin je razkrila značilen vpliv: (1) velikosti zelene površine, (2) števila/gostote lesnih vrst in vezanih povprečnih vrednosti morfološko funkcionalnih potez (predvsem CWM_SLA), (3) tipa zelene površine in pokritosti tal neposredne okolice. Dobro umeščene zelene površine lahko razčlenijo sicer homogeno temperaturno polje nad pozidanimi površinami mest, še zlasti ob nastopu vročinskih valov.
Keywords: podnebne spremembe, hladilni učinek, lesne vrste, urbani sistemi, lokalne podnebne cone
Published in DKUM: 03.06.2024; Views: 78; Downloads: 0
.pdf Full text (2,45 MB)
This document has many files! More...

6.
Vpliv klimatskih sprememb na varnost sodobne družbe
Bernarda Tominc, Aleš Bučar-Ručman, 2007, published professional conference contribution

Keywords: okolje, klimatske spremembe, migracije, varnost
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 66; Downloads: 1
.pdf Full text (939,55 KB)

7.
Doživljanje kakovosti življenja stanovalcev v domovih za starejše
Ivanka Kampuš, 2021, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Kakovost življenja je osrednja tematika številnih študij. Obstaja mnogo definicij kakšno življenje je kakovostno življenje in predvsem kakšna je kakovost življenja v starosti. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako stanovalci v domovih za starejše ocenjujejo svojo kakovost življenja. Raziskovalna metodologija in metode: V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Za ugotavljanje kakovosti življenja in počutja starostnikov je bil uporabljen validiran vprašalnik »Euro Quality of life – 5 Dimension« (EQ-5D-5L). V raziskavo je bilo vključenih 158 stanovalcev domov za starejše iz Avstrije, Slovenije in Madžarske. Rezultati: Večina starejših v domovih ima zelo velike težave z gibanjem, ne zmorejo samostojno skrbeti za osebno higieno in samostojno opravljati vsakodnevnih aktivnosti, vendar pa kljub temu nimajo težav ali pa imajo malo težav s slabim počutjem ali občutenjem žalosti. Ugotovljeno je bilo, da se starejši ljudje različno pogosto udeležujejo organiziranih aktivnosti. Starejši svoje zdravje ocenjujejo kot zadovoljivo in dobro, medtem, ko večina kakovost življenja doživlja kot slabo. Diskusija in zaključek: Doživljanje kakovosti življenja starejših ljudi je močno odvisno od zdravstvenega stanja starejših oziroma od njihove ocene zdravja, saj je raziskava pokazala, da tisti starejši ljudje, ki svoje zdravje ocenjujejo kot slabo, tudi kakovost življenja doživljajo kot slabo. Poudariti pa je smiselno še, da na kakovost življenja vpliva tudi vključevanje v aktivnosti, ki so organizirane v domovih za starejše. Udeleženci se sicer različno pogosto vključujejo v organizirane aktivnosti, vzrok za to bi naj bil v načinu življenja v preteklih življenjskih obdobjih.
Keywords: starostnik, kakovost življenja, zdravje, spremembe v starosti, domska oskrba
Published in DKUM: 23.05.2024; Views: 123; Downloads: 11
.pdf Full text (1,27 MB)

8.
Vloga industrijske konoplje pri prilagajanju podnebnim spremembam in varovanju virov v kmetijstvu
2024, manual

Abstract: V strokovni monografiji je predstavljena pridelave industrijske konoplje v Sloveniji, njen sortiment, njena vloga pri prilagajanju podnebnim spremembam in tudi pri njihovi blažitvi ter pri varovanju virov v kmetijstvu. Podrobneje so opisana preizkušanja industrijske konoplje na petih slovenskih kmetijah med letoma 2021 in 2023. V prispevkih smo predstavili izzive, s katerimi smo se srečali v vsakem letu, in rezultate pridelave različnih sort v petih različnih regijah. Skozi poglavja te monografije boste spoznali številne vidike pridelave konoplje, od njenih koristi za kmetijska tla in njenega potenciala pri zmanjševanju ogljičnega odtisa do zakonitosti ekonomike pridelave.
Keywords: industrijska konoplja, podnebne spremembe, sekvestracija ogljika, tla, trajnostno kmetijstvo
Published in DKUM: 26.04.2024; Views: 172; Downloads: 17
.pdf Full text (11,26 MB)
This document has many files! More...

9.
V lepi modri uniformi
Jakob Demšar, 2006, published professional conference contribution

Keywords: policija, kriminalistična policija, Slovenija, pravni red, spremembe, politika
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 115; Downloads: 4
.pdf Full text (311,38 KB)

10.
Hibridni model izbire modalitete za osebno mobilnost: modeliranje sprememb izbire modalitete kot posledica zunanjih dejavnikov : doktorska disertacija
Simona Šinko, 2024, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski nalogi je predstavljen hibridni model izbire modalitete za osebno mobilnost, ki smo ga razvili. Omogoča prostorsko modeliranje najverjetnejše izbire modalitete osebnega prevoza za izbrano zaključeno geografsko področje. Model upošteva kompromis med subjektivnimi dejavniki odločitve in merljivim stroškom med posameznimi modalitetami. Za pridobitev preferenčnih stopenj posameznih modalitet ter njihovo končno razvrstitev glede na tri upoštevane dejavnike odločitve (udobje/ugodje in priročnost uporabe posamezne modalitete, dostopnost modalitete in okoljski vidik uporabe modalitete) je uporabljen analitično hierarhični proces (AHP), objektivni dejavniki pa so izraženi s časom potovanja. Čas potovanja je izračunan od vnaprej definiranih con na izbranem geografskem območju do namembne destinacije glede na razpoložljivo izbiro modalitet. Model je bil testiran na primeru mesta Dunaj v dveh časovnih obdobjih, med katerima se je zgodila ena večjih zdravstvenih kriz – izbruh virusa SARS-CoV-2. Rezultati modela kažejo na to, da javni prevoz na Dunaju v času omejitev, ki so veljale zaradi širjenja virusa, ni bil prevladujoča izbira prevoznega sredstva, kot je bila pred izbruhom virusa. Glavni rezultat modela so geografsko opredeljena območja uporabe posameznih modalitet za obe analizirani obdobji, ki so prikazana na končnem zemljevidu. Na podlagi obeh prikazov je izdelan še prikaz sprememb pri odločitvi za modaliteto zaradi nastale pandemije. Takšen prikaz lahko zagotovi teoretično podporo oblikovalcem prometnih politik in načrtovalcem prometa. Prednost predstavljenega modela je, da jo je mogoče uporabiti tudi za druga mesta po svetu ter za analizo sprememb ob ostalih lokalnih in globalnih dogodkih, ki imajo vpliv na izbiro modalitete.
Keywords: analitično hierarhični proces (AHP), merljivi strošek, modeliranje izbire modalitete, osebni prevoz, spremembe zaradi pandemije COVID-19, subjektivni dejavniki odločitve
Published in DKUM: 20.03.2024; Views: 250; Downloads: 35
.pdf Full text (6,38 MB)

Search done in 14.83 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica