| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 422
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Merilni sistem za določanje kvalitete LED nadomestkov klasičnih žarnic
Matic Markovič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo opisuje načrtovanje in izdelavo merilnega sistema za določanje kvalitete LED nadomestkov klasičnih žarnic. Merilni sitem je krmiljen z uporabo programskega okolja MATLAB, v katerem je izvedena tudi obdelava podatkov in izrisi rezultatov meritev. Z izdelanim merilnim sistemom so opravljene meritve 59 LED sijalk različnih tipov in proizvajalcev sijalk, ki so na voljo na slovenskem trgu. Sijalke so razvrščene glede na dva parametra: delež nihanja svetlobnega toka in odstopanje vrednosti svetlobnega toka, ki ga oddaja sijalka, v primerjavi z vrednostjo, ki je navedena na embalaži.
Keywords: kotna porazdelitev osvetljenosti, hitre spremembe svetlobnega toka, kvaliteta LED svetil, merilni sistem, Red Pitaya
Published: 13.10.2021; Views: 10; Downloads: 2
.pdf Full text (22,39 MB)

2.
Trendi temperatur na Balkanu med letoma 1961 in 2018 ter ocena temperaturnih sprememb v obdobju 2021-2100
Patricija Tjukajev, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo proučevali trende temperatur na Balkanu za obdobje med letoma 1961 in 2100. Z obstoječo literaturo smo definirali območje Balkana, pojasnili pojem podnebnih sprememb in raziskali, kako se je podnebje tukaj spreminjalo v preteklosti ter kakšne so bile posledice. S podatki, pridobljenimi na spletni klimatološki podatkovni bazi, smo v programu QGIS kartografsko prikazali razlike, nastale v preteklosti in z upoštevanjem dveh podnebnih modelov predstavili predvidevanja za temperaturne spremembe do konca 21. stoletja. V programu ArcGis smo na podlagi preteklih temperaturnih sprememb in prihodnjih napovedi izračunali trende, ki so nam prikazali intenzivnost naraščanja temperatur po Balkanu. Ugotovili smo, da se večina regij na Balkanu segreva od leta 1961 in se bo segrevala v nadaljnje. Po scenariju SSP1-2.6 naj bi se naraščanje temperatur pričelo umirjati po letu 2080, na nekaterih predelih pa naj bi temperature celo nazadovale. Scenarij SSP3-7.0 z bolj pesimističnimi napovedmi predpostavlja visoko naraščanje temperatur vse do leta 2100. Najvišji skoki temperatur so bili in bodo v prihodnje zabeleženi v poletnih mesecih, medtem ko so najnižji porasti temperatur predvideni za jesenske mesece. Dosedanji in prihodnji trendi kažejo na višji porast temperatur v notranjosti Balkanskega polotoka, medtem ko naj bi se obalni predeli segrevali manj. Dolgoročno naj bi to privedlo do manjših temperaturnih razlik med obalnimi in kontinentalnimi deli Balkana.
Keywords: podnebje, temperaturne spremembe, Balkan, podnebni modeli, globalno segrevanje
Published: 01.10.2021; Views: 55; Downloads: 10
.pdf Full text (5,11 MB)

3.
Spremembe poročanja v letnih poročilih zavarovalnic
Sara Mohorko, 2021, master's thesis

Abstract: Poročanje zavarovalnic se z leti spreminja, kot se spreminjajo zakonske zahteve in zahteve stroke. Ker zavarovalnice spadajo pod svojo vrsto institucij, zanje veljajo drugačna pravila in zakoni glede razkritij. Letna poročila so v osnovi razdeljena na poslovni in računovodski del. Računovodsko poročilo je v večini regulirano z zakonsko podlago ter preverjeno še s strani revizorjev. Poslovno poročilo pa mora vsebovati določena razkritja, preostala so prostovoljna. V magistrski nalogi smo se posvetili prostovoljnim razkritjem. Želeli smo ugotoviti, kaj se je v desetih letih spremenilo, zato smo opazovali leto 2008 in 2018. Prav tako so nas zanimali dejavniki, ki vplivajo na vsebino, obseg in obliko prostovoljnih razkritij v letnih poročilih zavarovalnic. Primerjalna analiza prostovoljnih razkritij v letu 2008 in v letu 2018 kaže na to, da se je poročanje bistveno spremenilo tako po obsegu kot po številu razkritij. Zavarovalnice po našem mnenju sledijo trendom velikih podjetij, ki se z letnimi poročili skušajo približati investitorjem in delničarjem. Statistična analiza kaže, da ima vpliv na obseg in obliko prostovoljnega poročanja le velikost zavarovalnic, medtem ko uspešnost in starost ne vplivata na prostovoljna razkritja.
Keywords: poročanje, spremembe, prostovoljna razkritja, zavarovalnice, letna poročila
Published: 02.09.2021; Views: 79; Downloads: 15
.pdf Full text (4,78 MB)

4.
Podnebna ustreznost smučarskih središč Evrope
Tomaž Markovič, 2021, master's thesis

Abstract: Podnebje na Zemlji se spreminja že vse od njenega nastanka in nikoli ni bilo stalnica. Podnebne spremembe v precejšnji meri vplivajo na naravne in antropogene sisteme. Med drugim se posledice spreminjanja podnebja čutijo pri številnih gospodarskih dejavnostih, ki so predvsem odvisne od naravnega okolja. Glede na številne študije znanstvenikov iz celotne Evrope imajo podnebne spremembe tudi vedno večji negativni vpliv na večino smučarskih središč Evrope. Glede na številne napovedi in analize naj bi konec stoletja imela pogoje za obratovanje le še smučarska središča v visokogorju. Osrednji namen magistrske naloge je objektivno oceniti vpliv podnebnih sprememb na ustreznost smučarskih središč v prihodnih desetletjih in analizirati na katerih območjih v Evropi bodo pogoji za smučanje v prihodnosti še ustrezni ter kakšen vpliv bo imela podnebna ustreznost v prihodnosti na število nočitev turistov v izbranih evropskih državah in slovenskih občinah. Na podlagi dveh različnih podnebnih globalnih modelov, podnebnega scenarija RCP8.5, prostorskih podatkov o legi smučišč in o obisku turistov v smučarski sezoni, smo prišli do dveh različnih napovedi. Podnebni globalni model HadGEM–ES potrjuje številne napovedi znanstvenikov, da bodo konec stoletja lahko obratovala le še visokogorska smučarska središča po celotni Evropi. Z dosedanjimi napovedmi modela HadGEM–ES in evropskih znanstvenikov pa se ne ujemajo rezultati podnebnega globalnega modela CNMR–CM5, ki napoveduje, da bo podnebna ustreznost za vsa evropska smučarska središča podobna kot je danes. Na podlagi povprečnih podatkov o podnebni ustreznosti obeh obravnavanih podnebnih globalnih modelov in povprečju števila nočitev turistov smo prišli do zaključkov, da se bo konec 21. stoletja turistični obisk zimskih smučarskih središč močno zmanjšal v vseh obravnavanih evropskih državah. Rezultati magistrskega dela imajo tako aplikativno vrednost predvsem za občine, regije oz. države, za katere je zimski turizem velikega pomena.
Keywords: podnebne spremembe, podnebna ustreznost, evropska smučarska središča, zimski turizem
Published: 02.08.2021; Views: 108; Downloads: 16
.pdf Full text (2,52 MB)

5.
Ekologija vrste skalni dolgin, leiobunum rupestre (herbst, 1799) (arachnida: opiliones: sclerosomatidae), v Sloveniji
Kristian Lipovac, 2021, master's thesis

Abstract: Poznavanje ekologije vrst suhih južin še vedno temelji večinoma na opisnih podatkih značilnosti najdišč. Skalni dolgin (Leiobunum rupestre) je tipična gozdna vrsta suhih južin in živi v primerno vlažnih habitatih. V raziskavi smo analizirali prostorsko ekološko nišo skalnega dolgina v Sloveniji na osnovi podatkov o 736 skalnih dolginih na 304 lokacijah, na nadmorskih višinah med 150 in 1421 m. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kje so v Sloveniji ustrezni potencialni habitati in kateri okoljski dejavniki vplivajo na razširjenost skalnega dolgina, ter kako. Ugotoviti smo želeli še, kako in kje se bo ustreznost potencialnih habitatov do leta 2070 spremenila glede na podnebna scenarija RCP 4.5 in RCP 8.5 in na tej osnovi opredeliti potencialno razširjenost skalnega dolgina v Sloveniji v prihodnje. Razširjenost vrste smo proučili z ekološkim modeliranjem, pri čemer smo ugotavljali potencialno razširjenost vrste na podlagi modeliranja ustreznih habitatov. V raziskavi smo analizirali podatke z najdišč skalnega dolgina v povezavi z okoljskimi dejavniki v vsej Sloveniji. Ekološko nišo in razširjenost vrste smo proučevali z modelom za modeliranje maksimalne nedoločenosti/entropije(MaxEnt). Ugotovili smo, da je skalni dolgin submontanska do montanska vrsta, saj so najustreznejši potencialni habitati za življenje v hribovju, na nadmorskih višinah med 500 in 1000 m. Vrsta preferira manj vetrovne, geomorfološko najnižje predele, torej doline, kotanje ipd. v različnih tipih gozdov z bujno vegetacijo in s severno ekspozicijo. V visokogorju in Primorju ni ustreznih habitatov za skalnega dolgina. Na podlagi podnebnega scenarija RCP 4.5 se bosta ustreznost potencialnih habitatov in območje potencialne razširjenosti skalnega dolgina do leta 2070 zmanjšali. Leta 2070 bo več ustreznih potencialnih habitatov na višjih nadmorskih višinah, zato pričakujemo v Sloveniji pomik prisotnosti vrste na višje nadmorske višine. Na podlagi scenarija RCP 8.5 se bosta ustreznost potencialnih habitatov in območje potencialne razširjenosti do leta 2070 še dodatno zmanjšali. Po našem vedenju je to prva taka raziskava na suhih južinah v Evropi. Kljub relativno majhni, okrog 60-odstotni zanesljivosti rezultatov izbranega modela, se je naš pristop izkazal za zelo primeren način proučevanja prostorskih ekoloških niš suhih južin. Z izpopolnjevanjem modela se bo njegova verodostojnost v prihodnje nedvomno izboljšala, s tem pa si lahko obetamo vse bolj objektivno vrednotenje obravnavanih prostorskih niš in boljšo uporabnost izsledkov pri napovedovanju sprememb razširjenosti posameznih vrst v spreminjajočem se okolju.
Keywords: modeliranje ekološke niše, pajkovci, podnebne spremembe, potencialna razširjenost
Published: 21.07.2021; Views: 133; Downloads: 6
.pdf Full text (3,43 MB)

6.
Spremembe rabe tal v izbranih katastrskih občinah na območju Haloz, Dravskega in Ptujskega polja v obdobju med leti 1824 in 2017
Špela Chomicki, 2021, master's thesis

Abstract: V pričujočem magistrskem delu je predstavljen proces spreminjanja rabe tal na območju katastrskih občin: Dravinjski Vrh, Vareja, Pobrežje, Šturmovci, Markovci in Nova vas pri Markovcih v obdobju med leti 1824 in 2017. Kot osnovni vir za analizo rabe tal v letu 1824 je služil franciscejski kataster. Podatki o rabi tal za leto 2017 so bili pridobljeni s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Na podlagi zbranih podatkov smo izdelali primerjavo za izbrane kategorije rabe tal. Spremembe rabe tal v izbranih katastrskih občinah smo nato analizirali v povezavi z izbranimi naravnogeografskimi značilnostmi. Obravnavane so bile spremembe rabe tal v odvisnosti od nadmorskih višin, funkcijskih naklonov in ekspozicij. Skozi analizo obravnavanih območij želimo prikazati razvoj rabe tal v katastrskih občinah na ravninskem območju roba Dravskega in dela Ptujskega polja nasproti katastrskim občinam, ki so del gričevnatega sveta Haloz. V katastrskih občinah Pobrežje, Šturmovci, Markovci in Nova vas pri Markovcih predstavlja enega od največjih vplivov na spremembe rabe tal izgradnja akumulacijskega jezera Ptuj, ki je nastalo z zajezitvijo reke Drave za potrebe hidroelektrarne Formin. Pri tem moramo izpostaviti območje Šturmovca, ki je v 19. stoletju predstavljalo otok na reki Dravi. Za katastrski občini Dravinjski Vrh in Vareja smo natančneje obravnavali vinogradniške površine in v odvisnosti od relativnih višin ter globalnega sončnega obsevanja izdelali bonitete vinogradniških leg. Posebej smo analizirali tudi smeri sprememb rabe tal med leti 2000 in 2017.
Keywords: raba tal, spremembe rabe tal, katastrske občine, naravno geografske značilnosti, franciscejski kataster, Dravinjski Vrh, Vareja, Pobrežje, Šturmovci, Markovci, Nova vas pri Markovcih
Published: 21.07.2021; Views: 198; Downloads: 16
.pdf Full text (6,91 MB)

7.
Prisotnost stigme o epilepsiji
Anja Škrget, 2021, master's thesis

Abstract: Izhodišče in namen: Epilepsija spada med najstarejšo človeku poznano bolezen. Je motnja, povezana s pomembnimi psihološkimi posledicami, kot so anksioznost, depresija in slaba samopodoba. Breme teh ljudi predstavljajo nepredvidljivi napadi, socialna izključenost zaradi negativnega odnosa ljudi do te bolezni. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo razsežnosti stigme epilepsije bolnikov in laikov ter ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne razlike med skupinama. Raziskovalne metode: Raziskovalno delo je temeljilo na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Raziskava je potekala od aprila do septembra 2020. Sodelovalo je 326 anketirancev. Podatki so bili analizirani z računalniškim programom IBM SPSS. Za potrditev hipotez sta bila uporabljena testa Mann-Whitney U in Kruskal-Wallis. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ni razlike v stopnji razsežnosti stigme epilepsije med bolniki in laiki (U = 12505,000, p = 0,668). Obstaja pa razlika v stopnji razsežnosti glede na spol, kjer je bilo ugotovljeno, da je stigma pri moških višja kot pri ženskah (U = 9226,000, p = 0,034). Prav tako je bilo ugotovljeno, da ne prihaja do razlik v stopnji razsežnosti stigme glede na starost (X2(2) = 322, p = 0,508). 86,6 % pacientov in 50 % laikov se strinja, da so osebe z epilepsijo stigmatizirane. Diskusija in zaključek: Epilepsija je ena izmed najbolj pogostih in še vedno stigmatiziranih bolezni, kar škodljivo učinkuje na psihološko in družbeno dobro počutje bolnikov. Bolezen nedvomno vpliva na vsa področja življenja in delovanja.
Keywords: kakovost življenja, predsodki, odnos do bolnika, psihosocialne spremembe, omejitve.
Published: 20.05.2021; Views: 193; Downloads: 49
.pdf Full text (1,19 MB)

8.
Pomen vnetnih in atrofičnih sprememb v vzorcih igelne biopsije prostate pri oceni indolentnosti karcinoma prostate z gleason score 6
Marko Zupančič, 2021, doctoral dissertation

Abstract: Namen: Namen raziskave je bil preveriti vpliv prisotnosti vnetja in/ali atrofije v vzorcih igelne biopsije prostate na oceno indolentnosti karcinoma prostate in tveganja za napredovanje karcinoma pri bolnikih z GS 3+3=6 ter morebitno povezanost obeh z aktivacijo NF-κB v citoplazmi in jedru karcinomskih celic. Raziskavo smo razširili še na analizo povezanosti pozitivne IHK reakcije na NF-κB p65 v citoplazmi in v jedru karcinomskih celic z biokemično ponovitvijo karcinoma pri obravnavanih bolnikih. Bolniki in metode: Raziskava je temeljila na retrospektivni analizi kliničnih podatkov bolnikov, ki so bili diagnosticirani, operativno operirani in vsaj 5 let po operaciji spremljani na Oddelku za urologijo v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Vključitveni kriteriji za uvrstitev bolnikov v raziskavo so bili izhodiščni PSA ≤ 10,0 ng/ml, GS 3+3=6, število vzorcev igelne biopsije prostate ≥ 8, klinični stadij T1-2 ter dostopni podatki o kontrolnih vrednostih PSA 1, 6, 18, 30, 42, 54 in 66 mesecev po radikalni prostatektomiji. Vključenih je bilo 177 bolnikov. Pri 16 je bil ugotovljen GS 3+4=7, zato so bili izključeni iz nadaljnje raziskave. Glavni del študije je bil izveden na 161, od teh je bilo v del, ki se je nanašal na NF-κB, vključenih 123 bolnikov. V sklopu raziskave so bile na tkivnih vzorcih igelne biopsije prostate vključenih bolnikov, arhiviranih na Oddelku za patologijo iste bolnišnice, opravljene še dodatna patohistološka analiza prisotnosti vnetja in/ali atrofije, ocena odstotka zajetja vzorca s tumorjem pri bolnikih z ≤ 2 pozitivnima stebričkoma na igelni biopsiji ter imunohistokemična detekcija NF-κB v pozitivnih vzorcih biopsije. Izsledke teh analiz smo primerjali s klinično patološkimi dejavniki tveganja za ponovitev bolezni po radikalni prostatektomiji. Rezultati: Biokemično ponovitev karcinoma prostate z mejno vrednostjo PSA 0,05 ng/ml smo ugotovili pri 16,9 % bolnikov, z mejno vrednostjo 0,2 ng/ml pa pri 5,8 %. Manj kot 50 % s karcinomom zajetega tkiva v enem ali v obeh pozitivnih vzorcih igelne biopsije prostate je bilo pri 101 bolniku. Med 161 bolniki je bilo na preparatih igelne biopsije samo vnetje ugotovljeno pri 45 (27,9 %), samo atrofija pri 46 (28,6 %), vnetje in atrofija skupaj pa pri 23 (14,3 %). V analizo IHK reakcije na NF-κB p65 so bili vključeni 123 bolniki. Citoplazemska IHK reakcija je bila pozitivna pri 63 (51,2 %), jedrna pa pri 20 (16,3 %) bolnikih. V delu študije, ki se je nanašal na povezanost pozitivne IHK reakcije na NF-κB p65 z biokemično ponovitvijo bolezni je bilo vključenih 118 bolnikov. Po 66 mesecih spremljanja je do biokemične ponovitve bolezni (PSA ≥ 0,2 ng/ml) prišlo pri 6 (5,1%) bolnikih, od tega je pri 3 (50 %) šlo za GS 3+3=7, pri 3 (50%) pa za GS 3+4=7. V analizi povezanosti prisotnosti vnetja in/ali atrofije v vzorcih igelne biopsije prostate s klinično patološkimi dejavniki tveganja za napredovanje KP statistično značilne povezanosti nismo ugotovili. Prav tako prisotnost vnetja ni bila statistično povezana z biokemično ponovitvijo bolezni. Povezanosti IHK reakcije na NF-κB p65 s klinično patološkimi dejavniki tveganja za biokemično ponovitev bolezni po radikalni prostatektomiji v citoplazmi in v jedru smo statistično potrdili samo pri pozitivni IHK reakciji v citoplazmi v povezavi z NCCN tveganjem (P = 0,044). Citoplazemska IHK reakcija NF-κB je bila ob mejni vrednosti PSA ≥ 0,2 ng/ml statistično značilno povezana tudi s slabšim preživetjem bolnikov brez biokemične ponovitve bolezni (P = 0,013), med tem ko je bila pri bolnikih z mejno vrednostjo PSA ≥ 0,05 ng/ml ta povezava na meji statistične značilnosti (P = 0,057). Zaključek: Citoplazemsko izražanje NF-κB v vzorcih igelne biopsije prostate je povezano z večjo verjetnostjo biokemične ponovitve karcinoma prostate in bi lahko predstavljalo samostojen dejavnik tveganja za ponovitev bolezni po radikalni prostatektomiji. Za potrditev teh začetnih rezultatov bi bile potrebne dodatne študije na večjem številu bolnikov.
Keywords: vnetne spremembe prostate, atrofične spremembe prostate, igelna biopsija prostate, ocena indolentnosti karcinoma prostate, Gleason score 6, Nuklearni faktor-Kappa beta
Published: 20.04.2021; Views: 192; Downloads: 23
.pdf Full text (7,59 MB)

9.
Vpliv bodočega podnebja na uspevanje oljke ( Olea europea ) na vzhodni jadranski obali (Slovenija, Hrvaška)
Iztok Lorenčič, 2019, master's thesis

Abstract: Povzetek V okolju delujejo številni dejavniki, ki vplivajo na življenjske procese in razvoj oljke. Pomembni dejavniki, ki oblikujejo podnebne razmere okolja so temperatura, voda (padavine in vlaga v ozračju in tleh), svetloba in vetrovi. Oljka je rastlina sredozemskega podnebja, za katero so značilne mile zime in topla in suha poletja. Spremljanje podnebnih razmer, ki ustrezajo oljki, pa je bistvenega pomena pri preučevanju možnosti njene razširjenosti. Oljčna pridelava je ranljiv kmetijski sistem, ki je primeren za študij prilagodljivost na podnebne spremembe zaradi dolge življenjske dobe oljčnega drevesa, njegove občutljivosti na sušo in visoke temperature in vse večje vloge oljčnih nasadov, ki jih imajo v gospodarstvu v sredozemskih območjih. V Sredozemlju podnebni scenariji predvidevajo povišanje povprečne temperature zraka in večje število skrajnih (ektremnih) vremenskih pojavov, predvsem pa zmanjšanje količine padavin. Oljka se bo v prihodnjih desetletjih soočala z podnebnimi spremembami v Sredozemlju in pričakovati je, da se bodo njene obdelovalne površine prilagodile v skladu predvideni klimatskimi spremembami. S pomočjo modelov smo ugotavljali, kakšna je primernost habitata za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. S to raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv bioklimatskih spremenljivk na razširjenost oljčnikov v Sloveniji in na Hrvaškem, oceniti in ovrednotiti bodoče podnebne pogoje za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem, zaznati variabilnost modelnih podnebnih napovedi na primeru oljčnikov in identificirati bodoča ustrezna in neustrezna območja za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. Z uporabo programa TerrSet, bioklimatskih spremenljivk iz baze WorldClim in zbranih podatkov o pojavljanju vrste smo izdelali model razširjenosti oljk na vzhodni jadranski obali Slovenije in Hrvaške, za sedanjost in dva scenarija za leto 2070 (RCP4.5, RCP8.5). Uporabili smo modela Mahalonobis typicality (MT) in Crop Climate Suitability (CCS). Podatke o razširjenosti oljčnikov v Sloveniji smo pridobili s pomočjo podatkov o rabi tal za leto 2016, ki so dostopni na spletnem portalu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za podatke o pojavljanju vrste na Hrvaškem pa smo uporabili karto zemljišč negozdnih habitatov Hrvaške (http://www.iszp.hr/gis/ 20.3.2019). Iz naših rezultatov zelo težko napovemo ali bo v prihodnosti več primernih območjii za gojenje oljk, saj modela napovedujeta precej različno stanje. Model MT napoveduje zmanjšanje površine območij z najvišjo stopnjo primernosti po obeh scenarijih, vendar se bo zelo zmanjšala tudi površina območji s najnižjo stopnjo primernosti po pesimističnem scenariju. Model CCS napoveduje širjenje primernih habitatov proti notranjosti. Ugotovimo lahko, da nam scenarija RCP4.5 in RCP8.5 kažeta precej različno sliko. Predvsem po modelu MT je razlika precej bolj opazna v severnejših predelih, kjer pa rezultati niso v skladu z našimi pričakovanji, saj se primerna območja zelo skrčijo. CCS model pa ravno nasprotno kot model MT največje razlike kaže na južnejših obalnih predelih severne Dalmacije na meji s srednjo Dalmacijo, kjer bo v prihodnosti več primernih območji in se bodo širila proti notranjosti. Dolgoročne klimatske napovedi so lahko dokaj nezanesljive, še zlasti bodoči scenariji podnebja v regionalni prostorski skali. Za natančnejše napovedi primernih habitatov za gojenje oljke bi bile potrebne bolj poglobljene analize na regionalni ravni. Prav gotovo bo oljkam v prihodnosti ustrezalo toplejše ozračje, vendar pa je problematika večplastna.
Keywords: Oljka (Olea europea), modeli razširjenosti vrst, potencialna razširjenost, primernost habitata, MT, CCS, klimatske spremembe, vzhodna jadranska obala.
Published: 04.02.2021; Views: 146; Downloads: 14
.pdf Full text (2,78 MB)

10.
Cilji za spremembo osebnosti in namerne spremembe v osebnosti pri študentih
Maruša Kekec, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu nas je zanimalo, kakšne cilje za spremembo osebnostnih lastnosti imajo študenti psihologije in kako se ti cilji povezujejo z njihovo samooceno osebnosti in oceno njihove osebnosti s strani pomembnih drugih. Zanimalo nas je tudi, ali se želijo posamezniki bolj spremeniti, če je samospoštovanje, samoučinkovitost ali psihično blagostanje nižje izraženo. Ugotoviti smo želeli, v kolikšni meri lahko s pomočjo intervencije za spodbujanje namernih sprememb v osebnosti udeleženci dosežejo želene spremembe v izbranih osebnostnih lastnostih in kakšni so učinki sprememb v osebnosti na spremembe v blagostanju. Naš vzorec je zajemal 61 študentov, starih med 19 in 24 let, ki so izpolnili vprašalnike BFI, C-BFI, SPANE, SWLS, RPWB, SLCS-R in GSES. Vprašalnik BFI – bližnji je bil uporabljen za oceni osebnosti udeležencev s strani starša in prijatelja. Udeleženci so sodelovali v trimesečni intervenciji, katere namen je bil spodbuditi namerne spremembe v izbranih osebnostnih lastnostih. Spremembe v izraženosti osebnostnih lastnosti med začetkom in koncem semestra smo preverili s pomočjo Wilcoxovega testa predznačnih rangov. Za preverjanje učinkov sprememb v osebnosti na spremembe v blagostanju smo uporabili multiplo regresijsko analizo. Ugotovili smo, da si udeleženci nižje izražene ekstravertnost, vestnost, sprejemljivost in odprtost želijo zvišati, višje izražen nevroticizem pa znižati. Posamezniki si želijo zvišati/znižati tiste osebnostne lastnosti, za katere so prijatelji ali starši ocenili, da so nizko/visoko izražene. Posamezniki z nižjim samospoštovanjem si želijo osebnostne lastnosti bolj spremeniti, medtem ko si bolj samoučinkoviti osebnostnih sprememb želijo v manjši meri. Osebnostno se želijo bolj spremeniti tisti posamezniki, ki so manj zadovoljni s svojim življenjem, doživljajo nižjo pozitivno in višjo negativno emocionalnost ter imajo nižje izraženo psihološko blagostanje. Naša trimesečna intervencija je bila učinkovita pri posameznikih, ki so si na začetku semestra kot cilj za spremembo osebnosti izbrali zvišati ekstravertnost in znižati nevroticizem. Pri udeležencih, ki so si na začetku semestra kot cilj za spremembo osebnosti izbrali vestnost, je med semestrom prišlo do učinka v obratno smer, saj se je izraženost znižala in ne zvišala. Znotraj subjektivnega blagostanja nismo ugotovili, da bi spremembe v osebnosti med semestrom pomembno napovedovale večjo porast v zadovoljstvu z življenjem. Medtem ko smo ugotovili, da zvišanje odprtosti med začetkom in koncem semestra napoveduje večji porast v psihološkem blagostanju v tem obdobju. Naša raziskava je prva tovrstna v našem okolju, in kaže, da si posamezniki želijo sprememb v osebnosti ter da so namerne spremembe v osebnosti mogoče. Poleg tega se kaže pozitiven učinek sprememb v osebnosti na psihološko blagostanje.
Keywords: cilji za spremembo osebnosti, namerne spremembe v osebnosti, samospoštovanje, samoučinkovitost, blagostanje
Published: 21.01.2021; Views: 181; Downloads: 51
.pdf Full text (1,13 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica