| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PRAVNI IN ETIČNI VIDIKI TRANSSEKSUALNOSTI IN SPREMEMBE SPOLA
Staša Grom, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Transseksualci so nekakšna spolna manjšina, o kateri smo večinoma premalo poučeni, saj mnogo ljudi še zmeraj meni, da gre za hud in perverzen odklon od »normalnega«, ne glede na to, kaj to sploh pomeni. Po mnenju raznovrstnih strokovnjakov je transseksualnost motnja spolne identitete oziroma želja osebe, da bi bila nasprotnega spola, zato svoje počutje najpogosteje opisuje kot neprijetno stanje oziroma občutek, da v telesu biva oseba »napačnega« spola. Transseksualnost v najožjem smislu pomeni pojav, ko oseba (operativno) spremeni biološki spol. Vendar termin vključuje tudi stanja, pri čemer osebe upajo na spremembo spola, vendar se ta dejansko (še) ni zgodila, ter stanja, ko osebe le čutijo določeno diskrepanco med biološkim in družbenim spolom. Pri transseksualnosti se odpira več pomembnih značilnosti in vprašanj v sodobni družbi. Eno najbolj perečih vprašanj transseksualnosti in druge problematike različnosti spolov je pravno priznanje novega spola transseksualne osebe. To vključuje tudi spremembo imena v uradnih dokumentih in spremembo spola v evidencah. Ta in podobna pravna vprašanja so v različnih državah različno urejena, pravna praksa pa kaže, da morajo posamezne države na tem področju še veliko storiti. Opazne so tudi razlike glede sprejemanja in priznavanja oseb s spremenjenim spolom v Evropski uniji. Odprta so tudi pomembna vprašanja, ki se nanašajo na prepoved in preprečevanje diskriminacije transseksualnih oseb. To vključuje tako diskriminacijo zaradi biološkega kot spremenjenega spola. Diskriminacija zaradi spola oziroma druge osebne okoliščine je tako kot v večini držav po svetu prepovedana tudi v Sloveniji, praksa pa dokazuje, da temu le ni vedno tako. Osebe, ki so spremenile svoj spol, so pogosto izpostavljene diskriminaciji na delovnem mestu, v družbi ipd., dokazujejo izsledki raziskav.
Keywords: transseksualnost, biološki spol, družbeni spol, spolna identiteta, sprememba spola, diskriminacija
Published: 01.06.2011; Views: 3324; Downloads: 612
.pdf Full text (666,00 KB)

2.
V OZADJU SPOLNEGA DIMORFIZMA: TRETJI SPOL KOT DRUŽBENO-KULTURNI KONSTRUKT
Arjana Savarin, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom V ozadju spolnega dimorfizma: tretji spol kot družbeno-kulturni konstrukt je opisana totalnost spolnega fenomena, ki je obravnavan v okviru različnih kulturnih svetov oz. z vidika medkulturne variabilnosti tega fenomena. Temeljni namen diplomskega dela je preseči absolutnost in samoumevnost vedno znova prikazanega binarnega vzorca spola oz. spolnega dimorfizma, ki se v kontekstu zahodne kulturne miselnosti vedno znova poudarja. V zahodnih kulturah se kot »normalna« in »naravna« priznavata le moška in ženska spolna kategorija. V nature-nurture razpravi smo s tem namenom prikazali pomen vpliva kulturnih determinant na spolne razlike in njihovo medkulturno variabilnost. Opredelili smo dojemanje in strukturiranje spola v okviru dualistične spolne norme, kot njeno protiutež pa smo v medkulturni primerjavi raziskali različne kulturne skupine (ljudstva), ki v okviru svoje spolne konstrukcije priznavajo sistem multiplih spolnih kategorij. Proučevali smo različne in specifične spolne fenomene, ki so splošno priznane kategorije spolnega sistema, kot so: berdaches v ameriških indijanskih družbah, fa'afafine na Samoi, zaprisežene device na jugovzhodnem Balkanu, bissuje na J. Sulavesiju (Indonezija), muxe v Mehiki in hidžre v Indiji in Pakistanu. Navedeni primeri pričajo o različnem dojemanju in strukturiranju koncepta spola ter s tem povezane spolne identitete in spolnih vlog glede na različna kulturna okolja in kulturno pogojeno socializacijo. Ravno zaradi pomena primarne socializacije pri strukturiranju spola smo raziskali njen pomen pri sprejemanju in oblikovanju spolne identitete z vidika psihoanalitične teorije, teorije socialnega učenja in razvojno kognitivne teorije. V okviru socializacije smo se dotaknili tudi pojava fluidnosti in netradicionalnosti spolnih identitet, ki se vsaj navidezno dopuščajo v okviru zahodnih postmodernih družb. S tem namenom smo opisali pojav interseksualnosti, transseksualnosti, homoseksualnosti in metroseksualnosti ter nazorno prikazali, zakaj se kljub pojavnosti teh različnih spolnih identitet še vedno vztraja pri tradicionalni spolni dihotomiji in heteroseksualni spolni usmeritvi. Kategorijo spola in njeno dojemanje, konstruiranje in razlaganje smo prikazali kot medkulturno variabilni pojav. Tako kot v sklopu naše kulture obstajata dve uradno priznani spolni kategoriji lahko z isto mero verodostojnosti v drugih kulturah priznavajo še tretjo, četrto ali peto spolno kategorijo. Ljudje gledamo vsak kulturni svet skozi očala svoje kulture ter ga tako tudi razumemo in interpretiramo, kar pa še ne pomeni, da je to edina pravilna izbira oz. možnost. To je le naš vidik, obstaja pa jih vsaj toliko, kot je na svetu različnih kultur.
Keywords: spol, biološki spol, družbeni spol, seksualnost, spolne razlike (nature-nurture razprava), spolna identiteta, spolne vloge, spolni stereotipi, družbeno-kulturna konstrukcija spola, spolni dimorfizem, tretji spol, multiple spolne kategorije, medkulturna primerjava, socializacija, psihoanalitične teorije, teorije socialnega učenja, kognitivna razvojna teorija, sprememba spola, interseksualnost, transseksualnost, homoseksualnost, metroseksualnost, matriarhat, prisilna heteroseksualnost, Ojdipov kompleks.
Published: 29.08.2016; Views: 797; Downloads: 189
.pdf Full text (3,23 MB)

3.
Vpliv spremembe spola starša na očetovstvo in materinstvo - primerjava med Slovenijo in Veliko Britanijo
Nejc Novak, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Kljub vse večji raznolikosti družbe ljudje še vedno težko sprejemamo tiste, ki so drugačni od nas. Večina nas pozna samo biološki in družbeni spol. Vse, kar ni v skladu s splošnim prepričanjem, enostavno zavračamo. V diplomskem delu je podrobneje predstavljena problematika spremembe spola starša v Sloveniji in Veliki Britaniji s poudarkom na pravicah in dolžnostih pravnega priznanja očetovstva in materinstva s strani oseb, ki so spremenile spol. Slovenija ima za razliko od Velike Britanije zakonsko zelo pomanjkljivo ureditev, saj se na spremembo spola navezuje zgolj 37. člen Zakona o matičnem registru. Velika Britanija pa je konkretno zakonsko uredila področje spremembe spola leta 2004 s sprejetjem Zakona o priznavanju spola – Gender Recognition Act, ki določa merila in postopek za pravno priznanje spola. Pot do sprejetja GRA je trajala več desetletij, kar med drugim kažejo pomembnejše odločitve ESČP, predstavljene v diplomskem delu. V diplomskem delu je s primerjalnopravnega vidika Slovenije in Velike Britanije predstavljena zakonska ureditev Malte, ki sodi med vodilne države v varovanju in spoštovanju pravic transseksualcev, in sicer takoj za Argentino, zaenkrat vodilno državo na tem področju. V zadnjem poglavju je podrobneje predstavljena Konvencija o otrokovih pravicah in kako se otrok sooča s spremembo spola starša, predstavljeni pa so tudi dejavniki, povezani z odraščanjem ob takšnih starših.
Keywords: transseksualnost, sprememba spola, pravno priznanje očetovstva, starševstvo, diskriminacija
Published: 21.09.2018; Views: 282; Downloads: 40
.pdf Full text (507,64 KB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica