| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 26
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Povezanost razredne klime in socialne sprejetosti učencev
Nuša Jurinec, 2020, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil preveriti povezanost razredne klime s socialno sprejetostjo učencev. Sodelovalo je 124 učencev (51,6 % deklic in 48,4 % dečkov) iz devetih razredov drugega triletja in njihovi razredniki. Pri učencih sem uporabila vprašalnik razredne klime Moj razred in sociometrično preizkušnjo z dodanim vprašanjem o številu pričakovanih izbir. Učitelji so prav tako izpolnili vprašalnik o razredni klimi in podali oceno socialne sprejetosti za vsakega izmed učencev. Rezultati so pokazali statistično pomembno povezanost med stopnjo zaznanih medosebnih odnosov, kot kategorijo razredne klime, in socialno preferenčnostjo oziroma všečnostjo učencev med vrstniki, in sicer učenci z višjo socialno preferenčnostjo zaznavajo medosebne odnose v razredu višje kot učenci z nižjo socialno preferenčnostjo. V deležu zastopanosti posameznega sociometričnega položaja glede na zaznano ugodno oziroma manj ugodno razredno klimo (medosebni odnosi in osebnostni razvoj) ni bilo statistično pomembnih razlik, izkazalo pa se je, da je v razredih, v katerih učenci zaznavajo ugodnejšo razredno klimo, več pozitivnih vzajemnih izbir in manj negativnih vzajemnih izbir in manj osamljenih učencev (učencev brez vzajemnih izbir). Rezultati so prav tako pokazali, da učenci, ki zaznavajo v razredu ugodnejšo klimo, ne ocenjujejo lastne socialne sprejetosti točneje v primerjavi z učenci, ki v razredu zaznavajo manj ugodno klimo.
Keywords: razredna klima, socialna sprejetost učencev, medosebni odnosi, osebnostni razvoj
Published: 28.10.2020; Views: 226; Downloads: 103
.pdf Full text (1,97 MB)

2.
Socialni cilji kot dejavnik medvrstniškega nasilja pri mladostnikih
Anja Mikl, 2020, master's thesis

Abstract: Otroci oz. učenci v obdobju šolanja preživijo bistveno več časa v šolskem okolju kot drugje, zaradi česa imajo te izkušnje kritično vlogo pri njihovem kognitivnem, socialnem in čustvenem razvoju. Izkušnja medvrstniškega nasilja za posameznika in šolsko okolje predstavlja neprijetno izkušnjo z možnimi negativnimi izidi. V obdobju mladostništva je medvrstniško nasilje velikokrat v strateški vlogi dokazovanja ali vzdrževanja posameznikovega socialnega statusa. Pomembno vlogo pri slednjem imajo prav socialni cilji, ki so eden izmed glavnih motivov za izvajanje medvrstniškega nasilja. Namen magistrskega dela je bil raziskati vlogo in pomen socialnih ciljev v kontekstu medvrstniškega nasilja. Končni vzorec je zajemal 2039 učencev višjih razredov 20 osnovnih in srednjih šol. Starost učencev je od 13 do 22 let (M = 15,48). Rezultati so pokazali, da učenci z visoko izraženimi socialnimi cilji po priljubljenosti v višji meri poročajo o izvajanju nasilnega vedenja. O večjem izvajanju slednjega, predvsem odnosnega medvrstniškega nasilja, so prav tako poročali učenci, ki so bili v primerjavi z drugimi bolj negotovi zaradi svojega socialnega statusa v vrstniški skupini. Prav tako smo preverili, ali se pojavljajo razlike pri učencih, ki imajo visoke cilje po priljubljenosti, a v vrstniški skupini niso prepoznani kot takšni (angl. wannnabes). Pokazalo se je, da ta skupina učencev poroča o višji stopnji viktimizacije, predvsem odnosni in besedni. Na podlagi tega lahko sklepamo, da gre za rizično skupino učencev, zaradi česa bi bilo smiselno pripraviti intervencije na skupinski ravni, ki smo jih predstavili v diskusiji. Rezultati analiz so prav tako pokazali, da osnovnošolci poročajo o višjih socialnih ciljih po priljubljenosti kot srednješolci. Pri preverjanju razlik med spoloma se je pokazalo, da fantje v večji meri poročajo o ciljih po priljubljenosti, medtem ko so dekleta v večji meri poročala o višjih socialnih ciljih po sprejetosti, prav tako so, v primerjavi z fanti, poročala o večji negotovosti zaradi svojega socialnega statusa. Rezultati raziskave nam lahko tako pomagajo bolje razumeti funkcijo nasilnega vedenja in k priljubljenosti usmerjenih vedenj v mreži vrstniških odnosov.
Keywords: socialni cilji, priljubljenost, sprejetost, negotovost zaradi socialnega statusa, mladostniki, vrstniški status, medvrstniško nasilje
Published: 16.09.2020; Views: 294; Downloads: 87
.pdf Full text (713,06 KB)

3.
Vloga učitelja pri socialnem vključevanju učenca s posebnimi potrebami v razredno skuponost
Ines Nemec, 2020, master's thesis

Abstract: Posamezniki s posebnimi potrebami so bili vso zgodovino odrinjeni na obrobje in bolj ali manj socialno izključeni. Nova paradigma ter ideje in gibanje integracije in nato inkluzije so prinesle mnoge spremembe, ki so jih usmerjali številni mednarodni dokumenti. S tem so se zmanjševale tudi možnosti za socialno izključevanje. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela; na teoretični in empirični del. V prvem delu so opredeljeni otroci s posebnimi potrebami, podrobneje je opisano inkluzivno izobraževanje. Predstavljena je tudi vloga učitelja pri vključevanju učenca s posebnimi potrebami v razred, sodelovanje in komunikacija učitelja ter odnosi v razredu. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, v kateri so sodelovali učitelji razrednega in predmetnega pouka. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnih vprašalnikov in jih obdelali v statističnem programu SPSS. Raziskava je pokazala, da je večina učiteljev pridobila znanje za delo z učenci s posebnimi potrebami z obiski seminarjev in dodatnih izobraževanj. Več kot polovica anketirancev je mnenja, da je potrebno učence s posebnimi potrebami vključevati v redne osnovne šole. Ugotovili smo, da učitelji razrednega pouka namenijo več pozornosti vključevanju učencev s posebnimi potrebami v razred kot učitelji predmetnega pouka. Prav tako smo ugotovili, da večina učiteljev poskuša izboljšati socialno sprejetost učencev s posebnimi potrebami s pogovorom.
Keywords: učenci s posebnimi potrebami, vloga učitelja, socialna sprejetost, odnosi v razredu, inkluzija
Published: 28.07.2020; Views: 202; Downloads: 79
.pdf Full text (1,35 MB)

4.
Učiteljevo zaznavanje socialne sprejetosti učencev z dodatno strokovno pomočjo
Mojca Drofelnik, 2020, master's thesis

Abstract: V današnji družbi drugačnost še vedno predstavlja velik dejavnik tveganja za zavračanje ali nesprejemanje pri vrstnikih. Mladostniki s posebnimi potrebami imajo pri medosebnih odnosih, navezovanju prijateljstev in sodelovanju z drugimi velikokrat več težav kot pa njihovi sovrstniki. Med mogočimi vzroki lahko omenimo specifičnost posebnih potreb ali pa druge morebitne dejavnike, kot so osebnostne lastnosti ali nerazumevanje položaja posameznega mladostnika med vrstniki. Teoretični del magistrskega dela zajema splošno opredelitev socialnih odnosov, medosebnih odnosov med mladostništvom in socialno sprejetost učencev s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo raziskali, kako učitelji zaznavajo socialno sprejetost otrok s posebnimi potrebami pri vrstnikih. Podatke smo pridobili s pomočjo polstrukturiranega intervjuja, v katerem je sodelovalo petnajst učiteljev predmetne stopnje s štirih različnih osnovnih šol. Vsak izmed učiteljev je poučeval vsaj enega učenca s posebnimi potrebami in dodatno strokovno pomočjo. Intervju je sestavljen iz enajstih vprašanj, ki se nanašajo na zaznavanje socialnih odnosov, zaznavanje socialne sprejetosti in na učiteljevo delo. Pri analizi intervjuja smo ugotovili, da učitelji pri normativnih učencih sprejemanje učencev s posebnimi potrebami ocenjujejo pozitivno. Poročali so, da imajo učenci s posebnimi potrebami dobre medosebne odnose z vrstniki, ti pa jih sprejemajo in jim pomagajo. Med pogoji za sklepanje prijateljstva so učitelji kot pomembne poudarili predvsem splošne osebnostne lastnosti učenca.
Keywords: medosebni odnosi, socialna sprejetost, učenci s posebnimi potrebami, vloga učitelja
Published: 09.06.2020; Views: 267; Downloads: 73
.pdf Full text (823,70 KB)

5.
Vloga socilanih odnosov v razredu pri aktivnem vključevanju učencev v pouk angleškega jezika
Maja Matrić, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Šola ni le socialni kontekst za usvajanje učne snovi, temveč tudi za učenje socialnega vedenja (Košir, 2013), zaradi česar ne gre zanemarjati pomena socialnih odnosov, ki jih učenec sooblikuje znotraj vrstniških skupin. Tako se raziskave na področju pedagoške psihologije ne osredotočajo več le na kognitivne vidike šolanja (Pellegrini in Blatchford, 2000), ampak vse bolj tudi na učenje, razvoj in šolanje v luči socialnega konteksta, torej z upoštevanjem medvrstniških odnosov, socialne sprejetosti, pripadnosti skupini ali potrebe po povezanosti v učnem procesu. Tako doktorska disertacija obravnava odnos med socialnimi in učnimi spremenljivkami, natančneje pa smo želeli ugotoviti odnos med merami stopnje zadovoljenosti potrebe po povezanosti (zaznana učna in osebna opora s strani vrstnikov, razredna klima in učiteljeva ocena socialne sprejetosti učenca) in merami aktivnega vključevanja v pouk angleškega jezika (učiteljeva ocena in učenčeva samoocena zavzetosti pri pouku angleščine ter tesnobnost pri pouku angleščine) ter ugotoviti, ali je odnos med obema sklopoma spremenljivk specifičen glede na spol učencev. Naš raziskovalni načrt sicer ni omogočal preverjanja vzročnih odnosov med posameznimi merami zadovoljene potrebe po povezanosti in aktivnega vključevanja v pouk angleščine. Zaradi tega tudi nismo mogli sklepati o smeri odnosov, temveč smo na osrednje raziskovalno vprašanje o odnosu med merami zadovoljene potrebe po povezanosti in aktivnim vključevanjem v pouk angleškega jezika, odgovarjali s pomočjo korelacij in napovednih vrednosti med posameznimi merami. V raziskavi je sodelovalo 535 učencev iz 35 oddelkov sedmih osnovnih šol iz mestnega in primestnega okolja ter 11 učiteljev angleškega jezika, ki poučujejo v izbranih oddelkih. S pomočjo vprašalnika smo od udeležencev pridobili podatke o posameznih merah zadovoljene potrebe po povezanosti – zaznana opora s strani vrstnikov, razredna klima in učiteljeva ocena učenčeve socialne sprejetosti, in posameznih merah aktivnega vključevanja v pouk angleškega jezika – učenčeva ocena čustvene in vedenjske zavzetosti, učiteljeva ocena učenčeve zavzetosti in tesnobnost pri pouku tujega jezika. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ovrednotili izhodiščne raziskovalne hipoteze in ugotovili, da zadovoljena potreba po povezanosti in spol v različni meri napovedujejo aktivno udeležbo učencev pri pouku angleškega jezika, in sicer je zadovoljena potreba po povezanosti napovednik vseh mer aktivnega vključevanja v pouk - najmočneje učenčeve čustvene zavzetosti ter učiteljeve ocene učenčeve zavzetosti, a tudi učenčeve ocene vedenjske zavzetosti in tesnobnosti pri pouku tujega jezika. Ugotovili smo, da je za učence, ki zaznavajo višjo učno in osebo oporo s strani vrstnikov ter so s strani učiteljev ocenjeni kot bolj sprejeti, značilna višja zavzetost in nižja tesnobnost, kakor smo tudi v raziskavi opredelili višjo aktivno udeležbo pri pouku angleškega jezika. Ravno tako podatki kažejo, da je spol pomemben napovednik aktivnega vključevanja v pouk, saj je odnos med merami potrebe po povezanosti in aktivnega vključevanja v pouk pri dekletih močnejši ter, da spol pozitivno napoveduje vse mere aktivnega vključevanja v pouk angleškega jezika, razen tesnobnost. Naše ugotovitve imajo izjemno pomembno praktično vrednost v šolskem okolju, saj kažejo na pomembno mesto socialnih spremenljivk pri poučevanju tujega jezika oziroma v procesu šolanja nasploh. Na podlagi naših ugotovitev smo oblikovali smernice, s pomočjo katerih lahko učitelji tujega jezika in šola s poznavanjem vloge zadovoljene potrebe po povezanosti v šoli pripomorejo k večji aktivni udeležbi učencev pri pouku tujega jezika, kar se v šoli kaže kot večja želja po učenju ter sodelovanje in prizadevnost pri šolskem delu.
Keywords: zaznana opora s strani vrstnikov, socialna sprejetost, čustvena in vedenjska zavzetost, vrstniški odnosi, tesnobnost.
Published: 22.08.2018; Views: 792; Downloads: 160
.pdf Full text (1,70 MB)

6.
Analiza sprejetosti in uporabe tehnologij ws-* za razvoj sodobnih storitveno usmerjenih rešitev
Diana Matić, 2018, master's thesis

Abstract: Osrednja tema magistrskega dela so tehnologije WS-* in storitveno usmerjena arhitektura. Glavni cilj magistrskega dela je bil analizirati sprejetost in uporabo tehnologij WS-* za razvoj sodobnih storitveno usmerjenih rešitev. To smo storili s pomočjo spletne ankete, ki jo uvrščamo med empirične raziskovalne metode. S pomočjo študije literature smo prišli do ključnih podatkov, ki smo jih uporabili v raziskavi. Primarno smo želeli ugotoviti v kolikšni meri se uporabljajo standardizirane tehnologije WS-*, kaj so glavni razlogi za uporabo ali za neuporabo in uporabniški vidik o tehnologijah WS-*. V raziskavo smo vključili razširjeni model sprejetosti tehnologij (TAM2), s katerim smo preverjali vpliv različnih dejavnikov na uporabo WS-*. Na podlagi razmeroma majhnega števila v celoti izpolnjenih anket smo prišli do ugotovitve, da tematika ciljni skupini respondentov ni blizu. Prav tako smo ugotovili, da respondenti izbrane tehnologije WS-* uporabljajo pretežno za rešitve, ki morajo ustrezati visoki stopnji kakovosti, v veliko primerih pa uporaba WS-* ni potrebna. Raziskavo bi lahko nadaljevali z omejitvijo na velika podjetja, v katerih razvijajo visokokakovostne storitveno usmerjene rešitve.
Keywords: storitveno usmerjena arhitektura, WS-*, sprejetost in uporaba, TAM2
Published: 03.05.2018; Views: 378; Downloads: 65
.pdf Full text (11,45 MB)

7.
Analiza dejavnikov učnega okolja na osnovi modela hierarhije potreb Abrahama Maslowa
Katja Košir, Katarina Habe, 2013, review article

Abstract: V prispevku analiziramo nekatere dejavnike učnega okolja z vidika enega izmed najbolj uveljavljenih modelov motivacije hierarhije potreb Abrahama Maslowa. Ta model lahko učitelju predstavlja smiselno orodje za analizo možnih dejavnikov manj ustrezne učenčeve učne prilagojenosti. Na posameznih ravneh potreb predstavljamo nekatere koncepte, ki predstavljajo dejavnike učnega okolja. Na ravni fizioloških potreb navajamo pregled raziskav, ki so preučevale ergonomske dejavnike učnega okolja. Na ravni potreb po varnosti opisujemo koncepta vodenja razreda in medvrstniškega nasilja ter predstavljamo nekatere ključne raziskovalne ugotovitve na obeh področjih. Na ravni potreb po sprejetosti in ljubezni analiziramo vidike pozitivne razredne klime ter opisujemo koncept socialne sprejetosti učencev. Znotraj potrebe po samospoštovanju in dosežkih umestimo sodobna spoznanja o oblikovanju učne samopodobe učencev. Koncept zanosa pa predstavljamo kot enega izmed ključnih dejavnikov, ki učitelju omogočajo uresničevanje potrebe po samouresničevanju ter spodbujanje osebnostnega razvoja učencev. Na osnovi pregleda raziskav na navedenih področjih izpeljemo nekaj priporočil, ki učitelju omogočajo učinkovito spodbujanje celostnega razvoja učencev.
Keywords: učno okolje, razredna klima, socialna sprejetost, učna samopodoba, dejavniki učnega okolja, hierarhija potreb Abrahama Maslowa, vodenje razreda, zanos
Published: 19.09.2017; Views: 1477; Downloads: 190
.pdf Full text (698,36 KB)
This document has many files! More...

8.
Sociometrična preizkušnja v vrtcu
Ljudmila Ana Šekoranja, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomskega dela utemeljujem pomen socialnih odnosov, socialne kompetentnosti, vrstniških odnosov, predstavim socialne igre in kot glavno temo diplomskega dela natančno predstavim sociometrično preizkušnjo. Pri sociometrični preizkušnji me zanima njena izvedba in kako obdelamo ter prikažemo podatke. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni podatki sociometrične preizkušnje. V raziskavo so bili vključeni otroci iz enega izmed celjskih vrtcev v šolskem letu 2013/2014. Otroci so bili stari od štiri do šest let. V vzorec je bila vključena ena skupina s triindvajsetimi otroki. Uporabila sem deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Odgovore anketnih vprašalnikov nisem obdelovala. Zapisani so kot so bili podani. Odgovori otrok so zbrani v sociomatriki in v sociogramu. Poleg sociometrične preizkušnje sem izvedla tudi anketni vprašalnik, da bi lahko primerjala ugotovitve vzgojiteljice, njene pomočnice ter svoje ugotovitve s sociometrično preizkušnjo. Anketirane smo ugotovile in s pomočjo sociometrične preizkušnje potrdile, da so otroci med seboj povezani, se čutijo pripadne skupini, a se grupirajo v manjše skupine. Iz dobljenih ugotovitev lahko sklepam, da vzgojiteljica in pomočnica precej dobro poznata svojo skupino. Iz pridobljenih ugotovitev lahko trdim, da se je sociometrična preizkušnja pokazala kot smiseln način za preučevanje vrstniških odnosov v vrtcu. Sociometrična preizkušnja je lahko vzgojiteljem v veliko pomoč, ko dobijo novo skupino, da lahko vidijo, katere vezi je potrebno med otroki še posebej utrditi.
Keywords: sociometrična preizkušnja, socialni odnosi, socialna sprejetost, socialni vpliv, socialna preferenčnost, sociomatrika, sociogram, otrok, skupina
Published: 08.08.2017; Views: 1906; Downloads: 499
.pdf Full text (947,47 KB)

9.
Analiza sprejetosti in uporabe sistema za upravljanje odnosov s strankami na Zavodu RS za zaposlovanje
Davorin Panič, 2017, master's thesis

Abstract: Sistemi za upravljanje odnosov s strankami so poznani kot poslovno orodje za trženje, prodajo in servisiranje strank. Razumevanje potreb strank in ponudba storitev z dodano vrednostjo sta temelja uspeha. Tudi v javnem sektorju so sistemi za upravljanje odnosov s strankami ključnega pomena za vzpostavitev in ohranjanje kakovostnih odnosov s strankami. V primeru Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje se sistem za upravljanje odnosov s strankami delodajalci razvija v okviru lastne ekipe. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri faktorji signifikantno vplivajo na sprejetost, uporabo in uspešnost informacijskega sistema. Rezultate raziskave bomo uporabili pri nadaljnjem razvoju sistema in posledično izboljšanju javnih storitev.
Keywords: sprejetost, uspešnost, CRM, UTAUT, javni sektor
Published: 06.06.2017; Views: 601; Downloads: 57
.pdf Full text (4,03 MB)

10.
Trening asertivnosti v osnovni šoli
Romana Kovač, 2017, master's thesis

Abstract: Svet, kot ga poznamo danes, neutrudno bodri človeka k nenehni socialni udeleženosti, ob hkratni zahtevi, da je omenjeno socialno delovanje tudi kakovostno, če ne že vrhunsko. Storilnostna naravnanost družbe rezultira v stresnih, konfliktnih in odgovornih situacijah. Takšne razmere kličejo po nujnosti stalne dinamičnosti posameznika v procesih izobraževanja in izpopolnjevanja. Ob vsem tem je nepogrešljiv kakovostni razvoj lastne osebnosti. Programe, ki bodo mladostnikom in mladim ponudili oporo na poti osebnostne rasti, vidim v treningih socialnih veščin in konkretno v treningu asertivnosti. Namen magistrskega dela je bil preučiti vpliv treninga asertivnosti na socialno sprejetost učencev ter evalvirati intervencijo treninga asertivnosti, tako s perspektive udeležencev kot tudi s perspektive mojih refleksij po izvedenih delavnicah. Praktičen del naloge zajema pripravo in izvedbo treninga asertivnosti, sestavljenega iz šestih delavnic. Kvantitativni del vključuje aplikacijo sociometrične preizkušnje in tehnike »Kdo je kdo« na osmi razred osnovne šole pred treningom asertivnosti in po njem. Kvalitativni del, ki predstavlja večino rezultatov raziskave, pa zajema refleksije moderatorke po vsaki delavnici ter podatke, pridobljene z intervjuji, in njihovo analizo po postopkih utemeljene teorije. Po koncu analize sem 85 kod povezala v 6 konceptov. Nastale koncepte sem oblikovala v Model izkušnje TA (treninga asertivnosti). V modelu pojasnjujem izkušnjo učencev s treningom asertivnosti. Kot najpomembnejši komponenti izkušnje sta se izkazali Dinamika TA in Aplikativna vrednost TA. S sociometrično preizkušnjo in tehniko »Kdo je kdo« sem preverjala spremembe v socialni sprejetosti učencev, udeleženih na treningu asertivnosti. Rezultati nakazujejo večjo socialno sprejetost omenjenih učencev v njihovem razredu. Podatki veljajo le za vključeni razred in jih ne posplošujem na populacijo. Ključni in izvirni prispevek raziskave predstavlja hipoteza o razumevanju izkušnje učencev s treningom asertivnosti, kar razlagam skozi Model izkušnje TA.
Keywords: socialne veščine, socialna sprejetost, trening asertivnosti, Model izkušnje TA, samoiniciativnost
Published: 01.06.2017; Views: 1015; Downloads: 149
.pdf Full text (1,78 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica