1. Stališča učiteljev o socialni sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli : magistrsko deloMarina Bukovec, 2024, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je bil preučiti stališča učiteljev o socialni sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli. Zanimalo nas je, kako učitelji ocenjujejo splošno socialno sprejetost nadarjenih učencev, socialno dinamiko in interakcije med nadarjenimi ter nenadarjenimi učenci, percepcijo in vedenje vrstnikov do nadarjenih učencev ter kakšno vlogo pripisujejo sebi kot učitelju pri socialni sprejetosti nadarjenih učencev. V teoretičnem delu smo najprej opredelili koncept nadarjenosti in razvoj nadarjenih učencev, nadaljevali pa smo s konstruktom socialne sprejetosti nadarjenih učencev, v kar je bilo osredinjeno tudi naše raziskovanje. V empiričnem delu smo predstavili odgovore učiteljev, ki smo jih zbrali s pomočjo spletnega vprašalnika. V raziskavi je skupno sodelovalo 111 učiteljev, ki poučujejo v različnih vzgojno-izobraževalnih obdobjih. Rezultate smo obdelali s statističnim programom SPSS. Izsledki raziskave so pokazali, da učitelji menijo, da so nadarjeni učenci v skupini vrstnikov dobro sprejeti ter ne opažajo razlik v socialni sprejetosti nadarjenih učencev glede na spol. Menijo, da med nadarjenimi in nenadarjenimi učenci prevladujejo pozitivni medsebojni odnosi in interakcije. Ena izmed pomembnejših ugotovitev skozi raziskovanje pa je bila, da socialna sprejetost učiteljem predstavlja konstrukt, na katerega lahko vplivajo in ga poskušajo izboljšati.
Keywords: socialna sprejetost, nadarjeni učenci, odnosi z vrstniki, osnovna šola, stališča učiteljev
Published in DKUM: 14.10.2024; Views: 0; Downloads: 18
 Full text (1,21 MB) |
2. Uporabnost socialnih iger pri vzpostavljanju inkluzivnega okolja : magistrsko deloNives Španinger, 2021, master's thesis Abstract: Z vstopom v vrtec in šolo otroci razširijo svoje socialno okolje ter vstopajo v prve prave socialne odnose izven družinskega kroga. V družbi vrstnikov začnejo otroci kmalu opažati medsebojno različnost. Da bi se otroci s posebnimi potrebami v šolskem okolju počutili sprejete ter razvili vse svoje potenciale, je naloga šole, da vzpostavi ter vzdržuje vzpodbudno in strpno vzgojno okolje. Namen magistrskega dela je izpostaviti kako socialne igre kot didaktično sredstvo, pripomorejo k oblikovanju takšnega okolja. V teoretičnem delu so opredeljeni otroci s posebnimi potrebami, njihova socialna sprejetost, izobraževanja nekoč in danes, ter vloga učitelja pri socialnem vključevanju otrok s posebnimi potrebami v razred. Predstavili smo pomen in vpliv otroške igre na psihosocialni razvoj otroka, ter natančneje raziskali uporabnost socialnih iger pri sprejemanju drugačnosti. V empiričnem delu smo raziskali poznavanje socialnih iger med učitelji, pogostost njihove uporabe, ter pozitivne učinke izvajanja socialnih iger pri inkluzivnem delu v šoli. Rezultati so pokazali, da učitelji po kontinuiranem izvajanju socialnih iger, v povprečju opažajo zadovoljiv napredek v socialni uspešnosti učencev, ter vpliv socialnih iger na refleksijo lastnih stališč, vrednot in strokovnega znanja. Učitelji prav tako potrdijo uspešnost socialnih iger pri socialnem vključevanju otrok s posebnimi potrebami v vrstniško skupino.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, socialna sprejetost, socialne igre, inkluzija, drugačnost, različnost
Published in DKUM: 25.01.2022; Views: 1382; Downloads: 370
Full text (2,01 MB) |
3. Stališča študentov razrednega pouka do socialne sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoliEva Kragolnik, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu opredeljujemo socialno sprejetost nadarjenih učencev elementarne stopnje izobraževanja. Nadarjeni učenci imajo namreč zaradi svojega naziva pogosto težave z okoljem, privede lahko tudi do socialne izoliranosti.
V teoretičnem delu so predstavljene definicije nadarjenosti, odnos med nadarjenostjo in talentiranostjo. V nadaljevanju so predstavljene stopnje prepoznavanja nadarjenih učencev in delo z njimi ter s tem povezana temeljna načela. Sledi opis značilnosti nadarjenih učencev in področja osebnostnih lastnostih te skupine učencev. Podrobneje je predstavljena tudi socialna sprejetost nadarjenih učencev in težave, s katerimi se srečujejo v socialnem okolju. Zatem sledi še opis, kako šolsko okolje vpliva na socialno sprejetost nadarjenih učencev, kako je z njihovo samopodobo in kakšna morata biti svetovanje in podpora za te učence.
Cilj empiričnega dela je raziskati in analizirati stališča študentov razrednega pouka do socialne sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli. Osredotočili smo se predvsem na to, ali študentje menijo, da nadarjeni učenci v osnovni šoli med vrstniki zavzemajo dober ali slab sociometrični položaj in ali študentje menijo, da je to odvisno od učenčevega spola – torej, ali študentje menijo, da so nadarjene deklice med vrstniki bolj priljubljene kot dečki ali menijo, da so nadarjeni dečki med vrstniki bolj priljubljeni kot deklice. Zanimalo nas je tudi, ali letnik študija razrednega pouka vpliva na stališča študentov do socialne sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli. Za raziskavo smo uporabili dekriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja, v raziskavi pa je sodelovalo 200 študentov od 1. do 4. letnika. V vsakem letniku je bilo anketiranih 50 študentov.
Ugotovili smo, da večina študentov meni, da so nadarjeni učenci v osnovni šoli med vrstniki slabo sprejeti. Ugotovili smo tudi, da večina študentov meni, da spol ne vpliva na socialno sprejetost nadarjenih učencev. Rezultati so prav tako pokazali, da se stališča študentov razrednega pouka do socialne sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli delno razlikujejo glede na njihov letnik študija. Do statistično značilnih razlik je prišlo pri 8 trditvah, to so:
- nadarjeni učenci v osnovni šoli so med sošolci slabo sprejeti,
- nadarjeni učenci v osnovni šoli imajo težave pri vključevanju v interakcije s sošolci,
- nadarjeni učenci v osnovni šoli so pogosto izolirani s strani svojih sošolcev,
- nadarjeni učenci v osnovni šoli se pogosto kar sami umaknejo pred sošolci,
- nadarjeni učenci v osnovni šoli lahko občutijo izoliranost tudi s strani svojih bratov/sester,
- kadar so nadarjeni učenci izolirani s strani svojih sošolcev, se lahko zgodi, da za svojo drugačnost začnejo kriviti sebe,
- nadarjene učence v osnovni šoli vrstniki pogosto izolirajo tudi zato, ker jih imajo za posebne ljudi,
- nadarjeni učenci v osnovni šoli so slabše sprejeti med vrstniki kot nenadarjeni.
Keywords: Nadarjeni učenci, delo z nadarjenimi učenci, socialna sprejetost nadarjenih učencev, osnovna šola, odkrivanje nadarjenosti.
Published in DKUM: 21.07.2021; Views: 1380; Downloads: 138
Full text (1,46 MB) |
4. Povezanost razredne klime in socialne sprejetosti učencevNuša Jurinec, 2020, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je bil preveriti povezanost razredne klime s socialno sprejetostjo učencev. Sodelovalo je 124 učencev (51,6 % deklic in 48,4 % dečkov) iz devetih razredov drugega triletja in njihovi razredniki. Pri učencih sem uporabila vprašalnik razredne klime Moj razred in sociometrično preizkušnjo z dodanim vprašanjem o številu pričakovanih izbir. Učitelji so prav tako izpolnili vprašalnik o razredni klimi in podali oceno socialne sprejetosti za vsakega izmed učencev. Rezultati so pokazali statistično pomembno povezanost med stopnjo zaznanih medosebnih odnosov, kot kategorijo razredne klime, in socialno preferenčnostjo oziroma všečnostjo učencev med vrstniki, in sicer učenci z višjo socialno preferenčnostjo zaznavajo medosebne odnose v razredu višje kot učenci z nižjo socialno preferenčnostjo. V deležu zastopanosti posameznega sociometričnega položaja glede na zaznano ugodno oziroma manj ugodno razredno klimo (medosebni odnosi in osebnostni razvoj) ni bilo statistično pomembnih razlik, izkazalo pa se je, da je v razredih, v katerih učenci zaznavajo ugodnejšo razredno klimo, več pozitivnih vzajemnih izbir in manj negativnih vzajemnih izbir in manj osamljenih učencev (učencev brez vzajemnih izbir). Rezultati so prav tako pokazali, da učenci, ki zaznavajo v razredu ugodnejšo klimo, ne ocenjujejo lastne socialne sprejetosti točneje v primerjavi z učenci, ki v razredu zaznavajo manj ugodno klimo.
Keywords: razredna klima, socialna sprejetost učencev, medosebni odnosi, osebnostni razvoj
Published in DKUM: 28.10.2020; Views: 1884; Downloads: 443
Full text (1,97 MB) |
5. Socialni cilji kot dejavnik medvrstniškega nasilja pri mladostnikihAnja Mikl, 2020, master's thesis Abstract: Otroci oz. učenci v obdobju šolanja preživijo bistveno več časa v šolskem okolju kot drugje, zaradi česa imajo te izkušnje kritično vlogo pri njihovem kognitivnem, socialnem in čustvenem razvoju. Izkušnja medvrstniškega nasilja za posameznika in šolsko okolje predstavlja neprijetno izkušnjo z možnimi negativnimi izidi. V obdobju mladostništva je medvrstniško nasilje velikokrat v strateški vlogi dokazovanja ali vzdrževanja posameznikovega socialnega statusa. Pomembno vlogo pri slednjem imajo prav socialni cilji, ki so eden izmed glavnih motivov za izvajanje medvrstniškega nasilja. Namen magistrskega dela je bil raziskati vlogo in pomen socialnih ciljev v kontekstu medvrstniškega nasilja. Končni vzorec je zajemal 2039 učencev višjih razredov 20 osnovnih in srednjih šol. Starost učencev je od 13 do 22 let (M = 15,48). Rezultati so pokazali, da učenci z visoko izraženimi socialnimi cilji po priljubljenosti v višji meri poročajo o izvajanju nasilnega vedenja. O večjem izvajanju slednjega, predvsem odnosnega medvrstniškega nasilja, so prav tako poročali učenci, ki so bili v primerjavi z drugimi bolj negotovi zaradi svojega socialnega statusa v vrstniški skupini. Prav tako smo preverili, ali se pojavljajo razlike pri učencih, ki imajo visoke cilje po priljubljenosti, a v vrstniški skupini niso prepoznani kot takšni (angl. wannnabes). Pokazalo se je, da ta skupina učencev poroča o višji stopnji viktimizacije, predvsem odnosni in besedni. Na podlagi tega lahko sklepamo, da gre za rizično skupino učencev, zaradi česa bi bilo smiselno pripraviti intervencije na skupinski ravni, ki smo jih predstavili v diskusiji. Rezultati analiz so prav tako pokazali, da osnovnošolci poročajo o višjih socialnih ciljih po priljubljenosti kot srednješolci. Pri preverjanju razlik med spoloma se je pokazalo, da fantje v večji meri poročajo o ciljih po priljubljenosti, medtem ko so dekleta v večji meri poročala o višjih socialnih ciljih po sprejetosti, prav tako so, v primerjavi z fanti, poročala o večji negotovosti zaradi svojega socialnega statusa. Rezultati raziskave nam lahko tako pomagajo bolje razumeti funkcijo nasilnega vedenja in k priljubljenosti usmerjenih vedenj v mreži vrstniških odnosov.
Keywords: socialni cilji, priljubljenost, sprejetost, negotovost zaradi socialnega statusa, mladostniki, vrstniški status, medvrstniško nasilje
Published in DKUM: 16.09.2020; Views: 1440; Downloads: 178
Full text (713,06 KB) |
6. Vloga učitelja pri socialnem vključevanju učenca s posebnimi potrebami v razredno skuponostInes Nemec, 2020, master's thesis Abstract: Posamezniki s posebnimi potrebami so bili vso zgodovino odrinjeni na obrobje in bolj ali manj socialno izključeni. Nova paradigma ter ideje in gibanje integracije in nato inkluzije so prinesle mnoge spremembe, ki so jih usmerjali številni mednarodni dokumenti. S tem so se zmanjševale tudi možnosti za socialno izključevanje.
Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela; na teoretični in empirični del. V prvem delu so opredeljeni otroci s posebnimi potrebami, podrobneje je opisano inkluzivno izobraževanje. Predstavljena je tudi vloga učitelja pri vključevanju učenca s posebnimi potrebami v razred, sodelovanje in komunikacija učitelja ter odnosi v razredu.
V empiričnem delu je predstavljena raziskava, v kateri so sodelovali učitelji razrednega in predmetnega pouka. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnih vprašalnikov in jih obdelali v statističnem programu SPSS. Raziskava je pokazala, da je večina učiteljev pridobila znanje za delo z učenci s posebnimi potrebami z obiski seminarjev in dodatnih izobraževanj. Več kot polovica anketirancev je mnenja, da je potrebno učence s posebnimi potrebami vključevati v redne osnovne šole. Ugotovili smo, da učitelji razrednega pouka namenijo več pozornosti vključevanju učencev s posebnimi potrebami v razred kot učitelji predmetnega pouka. Prav tako smo ugotovili, da večina učiteljev poskuša izboljšati socialno sprejetost učencev s posebnimi potrebami s pogovorom.
Keywords: učenci s posebnimi potrebami, vloga učitelja, socialna sprejetost, odnosi v razredu, inkluzija
Published in DKUM: 28.07.2020; Views: 1737; Downloads: 290
Full text (1,35 MB) |
7. Učiteljevo zaznavanje socialne sprejetosti učencev z dodatno strokovno pomočjoMojca Drofelnik, 2020, master's thesis Abstract: V današnji družbi drugačnost še vedno predstavlja velik dejavnik tveganja za zavračanje ali nesprejemanje pri vrstnikih. Mladostniki s posebnimi potrebami imajo pri medosebnih odnosih, navezovanju prijateljstev in sodelovanju z drugimi velikokrat več težav kot pa njihovi sovrstniki. Med mogočimi vzroki lahko omenimo specifičnost posebnih potreb ali pa druge morebitne dejavnike, kot so osebnostne lastnosti ali nerazumevanje položaja posameznega mladostnika med vrstniki.
Teoretični del magistrskega dela zajema splošno opredelitev socialnih odnosov, medosebnih odnosov med mladostništvom in socialno sprejetost učencev s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo raziskali, kako učitelji zaznavajo socialno sprejetost otrok s posebnimi potrebami pri vrstnikih. Podatke smo pridobili s pomočjo polstrukturiranega intervjuja, v katerem je sodelovalo petnajst učiteljev predmetne stopnje s štirih različnih osnovnih šol. Vsak izmed učiteljev je poučeval vsaj enega učenca s posebnimi potrebami in dodatno strokovno pomočjo.
Intervju je sestavljen iz enajstih vprašanj, ki se nanašajo na zaznavanje socialnih odnosov, zaznavanje socialne sprejetosti in na učiteljevo delo. Pri analizi intervjuja smo ugotovili, da učitelji pri normativnih učencih sprejemanje učencev s posebnimi potrebami ocenjujejo pozitivno. Poročali so, da imajo učenci s posebnimi potrebami dobre medosebne odnose z vrstniki, ti pa jih sprejemajo in jim pomagajo. Med pogoji za sklepanje prijateljstva so učitelji kot pomembne poudarili predvsem splošne osebnostne lastnosti učenca.
Keywords: medosebni odnosi, socialna sprejetost, učenci s posebnimi potrebami, vloga učitelja
Published in DKUM: 09.06.2020; Views: 1612; Downloads: 157
Full text (823,70 KB) |
8. Vloga socilanih odnosov v razredu pri aktivnem vključevanju učencev v pouk angleškega jezikaMaja Matrić, 2018, doctoral dissertation Abstract: Šola ni le socialni kontekst za usvajanje učne snovi, temveč tudi za učenje socialnega vedenja (Košir, 2013), zaradi česar ne gre zanemarjati pomena socialnih odnosov, ki jih učenec sooblikuje znotraj vrstniških skupin. Tako se raziskave na področju pedagoške psihologije ne osredotočajo več le na kognitivne vidike šolanja (Pellegrini in Blatchford, 2000), ampak vse bolj tudi na učenje, razvoj in šolanje v luči socialnega konteksta, torej z upoštevanjem medvrstniških odnosov, socialne sprejetosti, pripadnosti skupini ali potrebe po povezanosti v učnem procesu. Tako doktorska disertacija obravnava odnos med socialnimi in učnimi spremenljivkami, natančneje pa smo želeli ugotoviti odnos med merami stopnje zadovoljenosti potrebe po povezanosti (zaznana učna in osebna opora s strani vrstnikov, razredna klima in učiteljeva ocena socialne sprejetosti učenca) in merami aktivnega vključevanja v pouk angleškega jezika (učiteljeva ocena in učenčeva samoocena zavzetosti pri pouku angleščine ter tesnobnost pri pouku angleščine) ter ugotoviti, ali je odnos med obema sklopoma spremenljivk specifičen glede na spol učencev. Naš raziskovalni načrt sicer ni omogočal preverjanja vzročnih odnosov med posameznimi merami zadovoljene potrebe po povezanosti in aktivnega vključevanja v pouk angleščine. Zaradi tega tudi nismo mogli sklepati o smeri odnosov, temveč smo na osrednje raziskovalno vprašanje o odnosu med merami zadovoljene potrebe po povezanosti in aktivnim vključevanjem v pouk angleškega jezika, odgovarjali s pomočjo korelacij in napovednih vrednosti med posameznimi merami.
V raziskavi je sodelovalo 535 učencev iz 35 oddelkov sedmih osnovnih šol iz mestnega in primestnega okolja ter 11 učiteljev angleškega jezika, ki poučujejo v izbranih oddelkih. S pomočjo vprašalnika smo od udeležencev pridobili podatke o posameznih merah zadovoljene potrebe po povezanosti – zaznana opora s strani vrstnikov, razredna klima in učiteljeva ocena učenčeve socialne sprejetosti, in posameznih merah aktivnega vključevanja v pouk angleškega jezika – učenčeva ocena čustvene in vedenjske zavzetosti, učiteljeva ocena učenčeve zavzetosti in tesnobnost pri pouku tujega jezika. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ovrednotili izhodiščne raziskovalne hipoteze in ugotovili, da zadovoljena potreba po povezanosti in spol v različni meri napovedujejo aktivno udeležbo učencev pri pouku angleškega jezika, in sicer je zadovoljena potreba po povezanosti napovednik vseh mer aktivnega vključevanja v pouk - najmočneje učenčeve čustvene zavzetosti ter učiteljeve ocene učenčeve zavzetosti, a tudi učenčeve ocene vedenjske zavzetosti in tesnobnosti pri pouku tujega jezika. Ugotovili smo, da je za učence, ki zaznavajo višjo učno in osebo oporo s strani vrstnikov ter so s strani učiteljev ocenjeni kot bolj sprejeti, značilna višja zavzetost in nižja tesnobnost, kakor smo tudi v raziskavi opredelili višjo aktivno udeležbo pri pouku angleškega jezika. Ravno tako podatki kažejo, da je spol pomemben napovednik aktivnega vključevanja v pouk, saj je odnos med merami potrebe po povezanosti in aktivnega vključevanja v pouk pri dekletih močnejši ter, da spol pozitivno napoveduje vse mere aktivnega vključevanja v pouk angleškega jezika, razen tesnobnost.
Naše ugotovitve imajo izjemno pomembno praktično vrednost v šolskem okolju, saj kažejo na pomembno mesto socialnih spremenljivk pri poučevanju tujega jezika oziroma v procesu šolanja nasploh. Na podlagi naših ugotovitev smo oblikovali smernice, s pomočjo katerih lahko učitelji tujega jezika in šola s poznavanjem vloge zadovoljene potrebe po povezanosti v šoli pripomorejo k večji aktivni udeležbi učencev pri pouku tujega jezika, kar se v šoli kaže kot večja želja po učenju ter sodelovanje in prizadevnost pri šolskem delu.
Keywords: zaznana opora s strani vrstnikov, socialna sprejetost, čustvena in vedenjska zavzetost, vrstniški odnosi, tesnobnost.
Published in DKUM: 22.08.2018; Views: 2057; Downloads: 279
Full text (1,70 MB) |
9. Analiza sprejetosti in uporabe tehnologij ws-* za razvoj sodobnih storitveno usmerjenih rešitevDiana Matić, 2018, master's thesis Abstract: Osrednja tema magistrskega dela so tehnologije WS-* in storitveno usmerjena arhitektura. Glavni cilj magistrskega dela je bil analizirati sprejetost in uporabo tehnologij WS-* za razvoj sodobnih storitveno usmerjenih rešitev. To smo storili s pomočjo spletne ankete, ki jo uvrščamo med empirične raziskovalne metode. S pomočjo študije literature smo prišli do ključnih podatkov, ki smo jih uporabili v raziskavi. Primarno smo želeli ugotoviti v kolikšni meri se uporabljajo standardizirane tehnologije WS-*, kaj so glavni razlogi za uporabo ali za neuporabo in uporabniški vidik o tehnologijah WS-*. V raziskavo smo vključili razširjeni model sprejetosti tehnologij (TAM2), s katerim smo preverjali vpliv različnih dejavnikov na uporabo WS-*. Na podlagi razmeroma majhnega števila v celoti izpolnjenih anket smo prišli do ugotovitve, da tematika ciljni skupini respondentov ni blizu. Prav tako smo ugotovili, da respondenti izbrane tehnologije WS-* uporabljajo pretežno za rešitve, ki morajo ustrezati visoki stopnji kakovosti, v veliko primerih pa uporaba WS-* ni potrebna. Raziskavo bi lahko nadaljevali z omejitvijo na velika podjetja, v katerih razvijajo visokokakovostne storitveno usmerjene rešitve.
Keywords: storitveno usmerjena arhitektura, WS-*, sprejetost in uporaba, TAM2
Published in DKUM: 03.05.2018; Views: 995; Downloads: 139
Full text (11,45 MB) |
10. Analiza dejavnikov učnega okolja na osnovi modela hierarhije potreb Abrahama MaslowaKatja Košir, Katarina Habe, 2013, review article Abstract: V prispevku analiziramo nekatere dejavnike učnega okolja z vidika enega izmed najbolj uveljavljenih modelov motivacije hierarhije potreb Abrahama Maslowa. Ta model lahko učitelju predstavlja smiselno orodje za analizo možnih dejavnikov manj ustrezne učenčeve učne prilagojenosti. Na posameznih ravneh potreb predstavljamo nekatere koncepte, ki predstavljajo dejavnike učnega okolja. Na ravni fizioloških potreb navajamo pregled raziskav, ki so preučevale ergonomske dejavnike učnega okolja. Na ravni potreb po varnosti opisujemo koncepta vodenja razreda in medvrstniškega nasilja ter predstavljamo nekatere ključne raziskovalne ugotovitve na obeh področjih. Na ravni potreb po sprejetosti in ljubezni analiziramo vidike pozitivne razredne klime ter opisujemo koncept socialne sprejetosti učencev. Znotraj potrebe po samospoštovanju in dosežkih umestimo sodobna spoznanja o oblikovanju učne samopodobe učencev. Koncept zanosa pa predstavljamo kot enega izmed ključnih dejavnikov, ki učitelju omogočajo uresničevanje potrebe po samouresničevanju ter spodbujanje osebnostnega razvoja učencev. Na osnovi pregleda raziskav na navedenih področjih izpeljemo nekaj priporočil, ki učitelju omogočajo učinkovito spodbujanje celostnega razvoja učencev.
Keywords: učno okolje, razredna klima, socialna sprejetost, učna samopodoba, dejavniki učnega okolja, hierarhija potreb Abrahama Maslowa, vodenje razreda, zanos
Published in DKUM: 19.09.2017; Views: 2780; Downloads: 353
Full text (698,36 KB)
This document has many files! More... |
