1. Uporaba vprašanj izbirnega tipa pri predmetu spoznavanje okolja na temo svetloba v 3. razredu : magistrsko deloTimea Bogdan, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom Uporaba vprašanj izbirnega tipa pri predmetu spoznavanje okolja na temo svetloba v 3. razredu je sestavljeno iz treh delov, teoretičnega, empiričnega in praktičnega.
Teoretični del vsebuje natančen opis vprašanj izbirnega tipa, način sestave ter prednosti in slabosti le-teh.
V empiričnem delu je predstavljena raziskava o uporabi vprašanj izbirnega tipa pri predmetu spoznavanje okolja v 3. razredu. Ugotovili smo, da učitelji uporabljajo vprašanja izbirnega tipa tudi pri predmetu spoznavanje okolja. Učitelji, ki vključujejo vprašanja izbirnega tipa pri pouku, so mnenja, da so pomembna in koristna, saj učenci razvijajo sposobnost kritičnega mišljenja, obenem omogočajo hitro analizo, ekonomičnost in motiviranost učencev je večja. Večina jih taka vprašanja uporablja za utrjevanje snovi v ustni in pisni obliki.
V praktičnem delu magistrskega dela je predstavljena učna ura v 3. razredu, ki smo jo natančno načrtovali, izpeljali in ovrednotili odgovore učencev. Pri delu z učenci smo vključili eksperimentalno delo in uporabo vprašanj izbirnega tipa ter podtipov teh vprašanj, ki so bila v povezavi s temo svetloba v obeh jezikih. Ugotovili smo, da večina učencev ni imela težav pri odgovarjanju na vprašanja izbirnega tipa z enim pravilnim odgovorom, medtem ko so imeli težave pri odgovarjanju na vprašanja izbirnega tipa z več pravilnimi odgovori.
Keywords: vprašanja izbirnega tipa, spoznavanje okolja, svetloba, 3. razred, dvojezični pouk
Published in DKUM: 07.05.2025; Views: 0; Downloads: 2
 Full text (4,27 MB) |
2. Vloga drugačnega pedagoškega pristopa pri oblikovanju časovnih predstav znotraj drugega razreda waldorfske šole : magistrsko deloNuša Žižek, 2024, master's thesis Abstract: Osnove waldorfske pedagogike izhajajo iz otrokovega duhovnega in fizičnega razvoja. Prizadevanja pedagogike težijo k temu, da otroci zrastejo v odgovorne, ustvarjalne, socialne in zrele osebnosti. Poudarek je na umetniškem načinu poučevanja prav vseh predmetov, izjema ni niti spoznavanje okolja. Pri spoznavanju okolja pride še posebej do izraza učenje preko aktivnosti, ki spodbuja kreativno mišljenje. Učitelji učence nagovarjajo z različnimi zgodbami, ki otroke notranje bogatijo. Magistrska naloga nudi vpogled v drugačno pedagogiko skozi pristope pri oblikovanju časovnih predstav znotraj drugega razreda waldorfske osnovne šole. Predstavljen je pouk po sklopih (epohalni pouk) in potek učnih ur.
Keywords: izobraževanje, waldorfska pedagogika, spoznavanje okolja, prvo vzgojno izobraževalno obdobje, waldorfska osnovna šola
Published in DKUM: 06.03.2025; Views: 0; Downloads: 25
Full text (10,02 MB) |
3. Usmeritve za izvedbo dejavnosti izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja : magistrsko deloJulija Kočet, 2024, master's thesis Abstract: Osrednji namen magistrskega dela je bil zasnovati usmeritve za učitelje in jih tako spodbuditi k izvajanju predmeta spoznavanje okolja na prostem. Sama naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na pedagoško-didaktični sklop, kjer smo opredelili predmet spoznavanja okolja, ter podrobneje definirali izkustveno učenje in pouk na prostem. V obravnavo izkustvenega učenja smo vključili opredelitve, osnovna načela, metode in postopke, faze in načrtovanje ter izvajanje izkustvenega učenja. Temu sledi opis pouka na prostem, ki vključuje opredelitev, načela in faze poučevanja pouka na prostem, samo organizacijo omenjenega pouka in ovire, ki so pri izvajanju pogoste.
Praktični del magistrskega dela vključuje namen, krajši opis osnovne šole in njene podružnice, kjer so se določene aktivnosti izvajale, ter širok nabor dejavnosti za izvajanje pouka spoznavanja okolja na prostem. Med dejavnosti je zajet pester nabor ciljev iz učnega načrta predmeta spoznavanje okolja. Vsaka dejavnost ima dodeljen naslov, tematski sklop in učni cilj, ki ga z izvajanjem dosegamo. Prav tako so vključene vse potrebne priloge, ki jih dejavnosti potrebujejo za lažjo izvedbo.
V nadaljevanju smo glede na izbor dejavnosti pripravili še model učne ure, ki vključuje podrobno učno pripravo, s katero smo določene dejavnosti preizkusili tudi v praksi. Slednje je potekalo pri pouku predmeta spoznavanje okolja v kombiniranem oddelku drugega in tretjega razreda. Po končani izvedbi smo opravljeno delo še evalvirali in podali sklep.
Keywords: spoznavanje okolja, razredna stopnja, pouk na prostem, dejavnosti
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 74
Full text (8,66 MB) |
4. Medpredmetnost in jezik v razredu pri pouku angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju : magistrsko deloMinca Marovt, 2024, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo raziskovali možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole (nadalje 1. VIO OŠ) z učnimi predmeti šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na opredelitev medpredmetnega povezovanja, spoznavanje ravni in stopenj medpredmetnega povezovanja, nekaj besed smo namenili načrtovanju in izvajanju pouka z vključevanjem medpredmetnosti, raziskovali pa smo tudi možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika z ostalimi učnimi predmeti v 1. VIO OŠ. Pojasnili smo pristop CLIL ter pomen usvajanja tujejezikovnih struktur v razredu in slovarskega načina poučevanja tujega jezika. Teoretični del magistrske naloge smo strnili s poglavjem o pomenu medpredmetnega povezovanja pri poučevanju angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji OŠ.
V empiričnem delu magistrske naloge smo ustvarili slovarje, ki vsebujejo jezikovne strukture v slovenskem in angleškem jeziku. Pripravljeni slovarji so namenjeni učiteljem, ki poučujejo angleščino kot tuji jezik v 1. VIO OŠ ter želijo uporabo tujega jezika povezati z vsebinami, temami in cilji drugih predmetnih področij, in sicer z učnimi predmeti: šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost. Pri izboru jezikovnih struktur so nam bili v pomoč učni načrti izbranih učnih predmetov. Oblikovali smo tudi lastne kriterije, s pomočjo katerih smo zbrali jezikovne strukture, ki jih učitelji najpogosteje uporabljajo pri različnih predmetnih področjih in jih lahko učitelji tujega jezika vključijo v svoj pouk. Slovarji so lahko v pomoč tudi učencem priseljencem, saj jim omogočajo lažje razumevanje in usvajanje osnovnih jezikovnih struktur v slovenščini kot jeziku okolja.
Keywords: medpredmetnost, jezik v razredu, poučevanje angleščine kot tujega jezika, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, CLIL, teoretični del, opredelitev medpredmetnega povezovanja, interdisciplinarno poučevanje, načelo celovitosti, stopnje medpredmetnega povezovanja, načrtovanje medpredmetnega povezovanja, ravni medpredmetnega povezovanja, vertikalno in horizontalno medpredmetno povezovanje, pri pouku angleščine kot tujega jezika, medpredmetno povezovanje na vsebinski ravni, medpredmetno povezovanje na konceptualni ravni, načrtovanje in izvajanje medpredmetnega povezovanja, možnosti medpredmetnega povezovanja, povezovanje učnih predmetov, medpredmetno povezovanje spodbuja, strategij medpredmetnega povezovanja, program osnovna šola, razvijanju ključnih kompetenc, vsebinsko in jezikovno integrirano učenje, pomoč učiteljem, učni predmeti, šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena umetnost, likovna umetnost, tematski slovarji
Published in DKUM: 29.08.2024; Views: 93; Downloads: 39
Full text (2,94 MB) |
5. Preverjanje naravoslovne pismenosti v astronomskih vsebinah pri predmetu spoznavanje okolja : magistrsko deloNika Vida Zidarič, 2024, master's thesis Abstract: Pismenost je večna spremenljivka izobraževalnega obdobja, ki jo definiramo kot obvladovanje znanja ali veščin. Mi smo se usmerili v naravoslovno pismenost, ki je ključnega pomena za soočanje z izzivi in problemi sveta.
Znotraj teoretičnega dela smo predstavili naslednja poglavja: opredelitev naravoslovne pismenosti, gradniki naravoslovne pismenosti, astronomske vsebine v osnovni šoli, predmet spoznavanja okolja, oblikovanje astronomskih vsebin v osnovni šoli.
V praktičnem delu zaključnega dela smo se lotili priprave učnih priprav za razvijanje naravoslovne pismenosti oz. posameznih gradnikov v 1. VIO, natančneje v 3. razredu OŠ.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate testa, ki je preverjal pridobljene kompetence naravoslovne pismenosti na vzorcu 40 učencev 3. razreda. Želeli smo povečati stopnjo naravoslovne pismenosti z optimizacijo učnih priprav, oblikovati učne priprave za učinkovitejše in bolj sistematično posredovanje učne snovi, razviti posodobljene kriterije za ocenjevanje napredka v naravoslovni pismenosti in kritično oceniti ter analizirati učinkovitost posodobljenih strategij za razvoj naravoslovne pismenosti.
Keywords: naravoslovna pismenost, spoznavanje okolja, tretji razred, astronomija
Published in DKUM: 31.07.2024; Views: 123; Downloads: 31
Full text (3,19 MB) |
6. Vključevanje konstrukcijskih sestavljank v kontekst učnega procesa na razredni stopnji znotraj podravske regije in vključevanje učencev v tekmovanje na področju konstruktorstva : magistrsko deloNastja Sagadin, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu nas je zanimalo, katere konstrukcijskih zbirke poznajo učitelji, ki poučujejo na razredni stopnji v podravski regiji; kako jih vključujejo v učni proces in ali učence vključujejo v tekmovanje iz konstruktorstva. V anketi je sodelovalo 59 učiteljev. Največ učiteljev obeh vzgojno-izobraževalnih obdobij pozna in uporablja konstrukcijsko zbirko LEGO. Poleg LEGA še poznajo in uporabljajo zbirko didaktičnih konstrukcijskih delovnih gradiv založbe Izotech; konstrukcijsko zbirko Fischertechnik ipd. Učitelji pri predmetu spoznavanje okolja večinoma uporabljajo konstrukcijske zbirke pri tematskem sklopu Sile in gibanje, pri katerem sestavljajo različna vozila, opazujejo gibanje in gradijo mostove, ter pri tematskem sklopu Promet, pri katerem simulirajo promet. Pri naravoslovju in tehniki je izstopal tematski sklop Sile in gibanja, pri katerem sestavljajo vozila z različnimi pogoni, mostove, gugalnice, različna gonila, škripce itd. Ugotovili smo, da učitelji pri spoznavanju okolja nekoliko pogosteje uporabljajo konstrukcijske zbirke kot učitelji pri naravoslovju in tehniki. Tekmovanje v konstrukturstvu je dokaj nepoznano; več kot polovica učiteljev ga ne pozna. Tekmovanja se udeležujejo le učenci štirih učiteljev, od tega je le en učitelj od 4. do 6. razreda mentor učencem pri tekmovanju. Med razlogi za neudeležbo na tekmovanju je izstopal razlog nepoznavanja tekmovanja; sledil je razlog, da ta tematika ni najbližja učiteljem.
Keywords: konstrukcijske zbirke, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, uporaba, tekmovanje
Published in DKUM: 21.06.2024; Views: 165; Downloads: 44
Full text (4,14 MB) |
7. Vključevanje IKT pri naravoslovnih predmetih na razredni stopnji pred pandemijo in po njej : magistrsko deloKarolina Cep, 2023, master's thesis Abstract: IKT postaja vedno večji del vsakdana in prihodnosti. Kakšna je vloga in vključenost v šolskem prostoru na razredni stopnji, je pokazala pandemija. Učiteljem je prinesla tako pozitivna kot negativna spoznanja uporabe IKT pri posameznih predmetih. Seznanila jih je z različnimi možnostmi, ki jih ponuja in so bile učiteljem pred pandemijo neznane. V empiričnem delu smo z raziskavo, v kateri je sodelovalo 200 učiteljev razrednega pouka, predstavili rezultate uporabe IKT pri naravoslovnih predmetih pred in po pandemiji. Rezultati so pokazali, da se učitelji najpogosteje za uporabo IKT pri pouku odločijo, ker želijo podati učne vsebine na inovativen način. Kot največjo prednost uporabe IKT pri naravoslovnih predmetih vidijo v motivaciji učencev za učenje. Udeležba dodatnih strokovnih izobraževanj na področju IKT po pandemiji ostaja enako pogosta kot pred pandemijo. Uporaba IKT je pri matematiki, spoznavanju okolja ter naravoslovju in tehniki po pandemiji postala pogosteje uporabljena na tedenski ravni prav tako IKT-orodja. Po pandemiji se učitelji srečujejo z opažanji, da uporaba IKT pri pouku spodbuja več lastne aktivnosti učencev ter da je treba zagotoviti več elektronskih gradiv ter IKT-orodij in aplikacij za usvajanje novih učnih vsebin pri posameznih naravoslovnih predmetih.
Keywords: IKT, razredni pouk, matematika, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, pandemija
Published in DKUM: 26.10.2023; Views: 434; Downloads: 87
Full text (1,40 MB) |
8. Kulturni dnevnik na primeru mesta Lendava : magistrsko deloValentina Bažika, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo se ukvarjali s tematiko pouka na prostem, saj je takšen način poučevanja vedno bolj aktualen predvsem v tujih državah, zlasti v skandinavskih. Po pregledu teorije smo spoznali, kako lahko izvedemo pouk na prostem, preučili smo njegove prednosti in slabosti, primere pouka na prostem pri drugih šolskih predmetih, nato pa smo se v empiričnem delu posvetili Kulturnemu dnevniku na primeru mesta Lendava. Kulturni dnevnik je kulturni projekt, ki se je uveljavil v Mariboru, njegov namen pa je seznaniti osnovnošolce na področju kulture. Učenci med šolskim letom obiščejo različne kulturne prireditve, ustanove in se udeležujejo delavnic na tematiko kulture. V empiričnem delu smo oblikovali Kulturni dnevnik na primeru mesta Lendava in načrtovali dejavnosti za učence 1., 3. in 5. razreda. Pri načrtovanju dejavnosti smo sledili ciljem iz učnega načrta spoznavanja okolja in družbe. Načrtovane dejavnosti so raznoliko oblikovane, saj učenci med aktivnostmi spoznajo šolo ter bližnjo šolsko okolico, ustanove v svojem domačem kraju in poklice, ki jih opravljajo tamkajšnji zaposleni. Učenci se seznanijo z zgodovino Lendave, obiščejo turistične točke mesta ter Center za zaščito in reševanje Lendava. Za nekatere načrtovane dejavnosti smo oblikovali delovne liste in knjižico Kulturni dnevnik, kjer učenci zapisujejo in vodijo svoje obiske kulturnih ustanov.
Keywords: pouk na prostem, spoznavanje okolja, družba, kulturni dnevnik, Lendava
Published in DKUM: 28.09.2023; Views: 397; Downloads: 50
Full text (8,85 MB) |
9. Formativno spremljanje pri predmetu spoznavanje okolja : magistrsko deloKlara Novak, 2023, master's thesis Abstract: Formativno spremljanje poudarja pomembnost aktivnega vključevanja učencev v učni proces, z namenom ugotavljanja predznanja ali pridobitve dokazov o učenju, ki so učitelju v oporo pri nadaljnjem načrtovanju učnih aktivnosti. V magistrski nalogi je predstavljen pouk pri predmetu spoznavanje okolja v 3. razredu, pri katerem so bili v učne ure tematskega sklopa Skupnosti vključeni elementi formativnega spremljanja. V teoretičnem delu magistrske naloge je predstavljen predmet spoznavanje okolja, pri čemer je v ospredju tematski sklop Skupnosti v 3. razredu. Sledi predstavitev formativnega spremljanja in posameznih elementov formativnega spremljanja, ki jih vključujemo v izvajanje pouka. V praktičnem delu magistrske naloge so prikazane učne ure, ki so bile izvedene na eni izmed pomurskih osnovnih šol. Sledi analiza in evalvacija učnih ur na podlagi pridobljenih dokazov o učenju. Ugotovljeno je bilo, da so bili učenci pri uporabi formativnega spremljanja bolj motivirani za delo in aktivni.
Keywords: Formativno spremljanje, spoznavanje okolja, 3. razred, sklop Skupnosti.
Published in DKUM: 28.09.2023; Views: 467; Downloads: 115
Full text (7,04 MB) |
10. Sodelovalno učenje in pouk na prostem pri predmetu spoznavanje okolja in družbe : magistrsko deloAstrid Bukovšek, 2023, master's thesis Abstract: Tradicionalno poučevanje, ki temelji na pasivnem prejemanju informacij in pomanjkanju medsebojnih interakcij, je priporočljivo nadomestiti z aktivnim sodelovanjem, kritičnim razmišljanjem in samostojno izgradnjo znanja pri učencih. V magistrski nalogi smo se osredotočili na uporabo aktivnih oblik sodelovalnega učenja in učenja na prostem kot učinkovitih učnih pristopov. Glavni namen magistrske naloge je bil izdelati priprave za pouk na prostem v povezavi s sodelovalnim učenjem od 1. do 5. razreda. V okviru naloge smo pripravo za 1. razred tudi izvedli. Evalvirali smo jo z mnenjem otrok ter prisotne učiteljice ter dodali lastna opažanja. Rezultati izvedbe so pokazali, da je sodelovalno učenje in učenje na prostem pozitivno vplivalo na motivacijo učencev, razvoj njihovih socialnih veščin, povečanje zavzetosti, globlje razumevanje in uporabo učne snovi.
Keywords: sodelovalno učenje, pouk na prostem, spoznavanje okolja, družba
Published in DKUM: 05.09.2023; Views: 466; Downloads: 142
Full text (16,09 MB) |
