| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 183
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vpliv davčne zakonodaje na izplačila dividend v Republiki Sloveniji, Nemčiji, Švici in Danski
Januz Pepaj, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Osrednji cilj diplomskega projekta, sestavljenega iz štirih delov, je spoznati, kako se opredeljujejo dividende in seznanitev z vrstami dividend. V drugem poglavju podrobno opišemo prednosti in slabosti dividend ter posledice koronavirusa pri izplačevanju dividend. V zadnjem delu drugega poglavja se posvečamo dividendni politiki največjih slovenskih podjetij ter dividendam, ki so jih svojim delničarjem nakazovala v zadnjih letih. V tretjem poglavju predstavimo različne sisteme obdavčevanja dividend, ki jih države uporabljajo. V tretjem poglavju navajamo vrste sistemov, ki so v rabi v državah EU, v četrtem delu pa obravnavamo obdavčitve dividend v Sloveniji in jih primerjamo še s tremi državami OECD. V zadnjem poglavju na kratko predstavimo sporazume, ki jih ima Slovenija sklenjene z izbrano trojico držav z vidika izogibanja dvojnega obdavčevanja na ravni davkov od dohodka in premoženja.
Keywords: dividenda, vlagatelji, mednarodni sporazumi, dvojno obdavčevanje, koronavirus
Published: 21.10.2020; Views: 183; Downloads: 40
.pdf Full text (638,69 KB)

2.
Kartelni sporazumi — analiza novejših primerov iz evropske in slovenske prakse
Miša Lešek, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Dandanes je svobodni trg glavni dejavnik razvoja družb in doseganja ekonomske učinkovitosti. Kartelni sporazumi posegajo v delovanje prostega trga, saj negativno vplivajo na potrošnike in konkurenco ter zavirajo družbeno rast. Karteli so v skladu s konkurenčnim pravom strogo prepovedani, oblasti pa se že mnogo let trudijo razbiti nedovoljene zdužbe. V diplomskem projektu se dotaknemo omejevalnih sporazumov, jih umestimo v konkurenčno pravo Evropske unije in Republike Slovenije ter jih podrobneje razčlenimo. V sklopu sporazumov obravnavamo vertikalne in horizontalne dogovore med konkurenti, k slednjim uvrščamo tudi kartele. Preučujemo jih tako na območju Evropske unije, kot tudi v Sloveniji. Pojavljajo se v obeh okoljih, preganjajo pa jih pristojni organi za varstvo konkurence. Poleg konkurenčnopravnega vidika, kartele opredelimo še iz ekonomskega stališča. Analiziramo praktične primere kartelov v Evropski uniji in Sloveniji ter višine dodeljenih glob, po obravnavnih primerih kartelizacije pa podamo še komentar o kartelnih praksah. Začetno zastavljeni hipotezi tekom diplomskega projekta potrdimo. Prva se navezuje na usklajenost zakonodaj s konkurenčnopravnega vidika, druga pa na višine dodeljenih glob s strani varuhov konkurence.
Keywords: kartel, kartelni sporazumi, omejevanje konkurence
Published: 06.12.2019; Views: 434; Downloads: 78
.pdf Full text (567,76 KB)

3.
Pravna pomoč pri pridobivanju dokazov v civilnem postopku
Špela Boček, 2019, master's thesis

Abstract: Da se v civilnem sodnem postopku izda zakonita odločba je potrebno ugotoviti resnično dejansko stanje zadeve v skladu s sodniškim silogizmom in izreči v materialnem pravu predvideno sankcijo. Tako je treba izvesti vse dokaze za ugotovitev resničnosti pravnorelevantnih dejstev. V praksi se lahko pojavi potreba, da je potrebno posamezne dokaze izvesti na območju sodišča, ki ni pristojno za odločanje v glavni stvari. Pristojnost izvajanja procesnih dejanj, ki pripada posameznemu sodišču, se namreč razteza le na njegovo območje. V določbah ZPP in Sodnega reda je prav zato vzpostavljeno sodelovanje med sodišči oziroma možnost pridobivanja dokazov po zaprošenem sodišču. Zaprošeno sodišče, na območju katerega se nahajajo dokazi lahko izvede določena procesna dejanja na svojem območju, z namenom zagotoviti dokaz za sodišče, ki je v konkretnem postopku pristojno za odločanje. Nadaljnje vprašanje se postavi, kako je z izvajanjem posameznih dokazov, ki se nahajajo v drugi državi. Kadar pride do takšnega primera in je potrebno določene dokaze pridobiti oziroma dejstva ugotoviti v tuji državi pa se uporabijo posebna pravila ZPP, ki veljajo za mednarodno pravno pomoč, to je pomoč med domačimi in tujimi sodišči, ki pa imajo v razmerju z mednarodnimi akti s tega področja subsidiarni pomen. Nacionalna sodišča imajo namreč pristojnost izvajati procesna dejanja le na ozemlju svoje države, zato le teh, na ozemlju tuje države, brez poseganja v suverenost te države ne morejo opraviti brez pomoči njenih sodišč oziroma drugih njenih organov. Na tej točki si lahko sodniki in sodišča pomagajo z različnimi mednarodni pravni akti, ki omogočajo pravno pomoč pri pridobivanju dokazov na mednarodnem nivoju ali z načelom vzajemnosti. Prvi mednarodni akt, ki je vseboval zametke mednarodne pravne pomoči pri pridobivanju dokazov v civilnih zadevah je bila Konvencija o civilnem postopku. Zaradi potrebe po bolj natančnih določbah v zvezi z mednarodno pravno pomočjo je bila nadalje sprejeta Konvencija o pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini. Ta konvencija omogoča državam pogodbenicam uporabo aktivne pravne pomoči pri pridobivanju dokazov v tujini, kjer gre za posredno pridobivanje dokazov s pomočjo tujih sodnih organov in osrednjih organov ter uporabo neenakovredne pasivne pravne pomoči, kjer gre za neposredno pridobivanje dokazov s pomočjo diplomatskih, konzularnih predstavnikov in komisarjev. Na področju pravne pomoči pri pridobivanju dokazov pa je ključen akt za države članice EU sprejela tudi EU in sicer Uredbo Sveta (ES) št. 1206/20001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah. Uredba državam članicam EU omogoča medsebojno sodelovanje med sodišči teh držav pri pridobivanju dokazov z aktivno pravno pomočjo kjer gre za posredno pridobivanje dokazov na območju druge države članice s pomočjo tujih sodnih organov in s pasivno pravno pomočjo, kjer gre za neposredno pridobivanje dokazov na območju tuje države članice, članov sodnega organa države članice kjer poteka postopek. Poleg naštetih večstranskih mednarodnih aktov, ki jih lahko uporablja Slovenija za pridobivanje dokazov v tujini pa ima Slovenija z nekaterimi državami podpisane tudi bilateralne sporazume na katere se lahko upre kadar potrebuje mednarodno pravno pomoč pri pridobivanju dokazov v tujini in te države niso članice EU ali pogodbenice Konvencije o pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini oziroma določbe dvostranskih sporazumov vsebujejo bolj učinkovite in ekonomične določbe pridobivanja dokazov v tujini.
Keywords: civilni postopek, načelo neposrednosti, razpravno načelo, preiskovalno načelo, pridobivanje dokazov, sodelovanje med sodišči, pravna pomoč po zaprošenem sodišču, mednarodna pravna pomoč, Konvencija o civilnem postopku, Konvencija o pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini, Uredba Sveta (ES) št. 1206/20001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah, aktivna pravna pomoč, pasivna pravna pomoč, bilateralne pogodbe in sporazumi.
Published: 30.08.2019; Views: 597; Downloads: 131
.pdf Full text (1,26 MB)

4.
Prikrojevanje ponudb v postopkih javnega naročanja v konkurenčnem pravu EU
Nina Dajčman, 2018, master's thesis

Abstract: Omejevanje konkurence in s tem kršitev pravil konkurenčnega prava je razširjeno tudi na področje prava javnega naročanja in lahko privzema različne oblike. V magistrskem delu je obravnavana ena najbolj razširjenih oblik zatiranja naravnega stanja konkurence v postopkih oddaje javnega naročila in sicer t. i. prikrojevanje ponudb (bid rigging). Prikrojevanje ponudb predstavlja obliko omejevalnega ravnanja podjetij (kartela), pri kateri podjetja medsebojno sodelujejo in izkrivljajo konkurenco pri predložitvi ponudb v postopkih javnega naročanja. Magistrsko delo preučuje interakcijo med konkurenčnim pravom in pravom javnega naročanja ter možne tehnike odkrivanja in preprečevanja pojava prikrojevanja ponudb. Avtorica ugotavlja, da je k tesnejši povezami med obravnavanima pravnima področjema, med drugim, močno pripomogla izrecna opredelitev načela konkurence v Direktivi 2014/24/EU o javnem naročanju. Postopki javnega naročanja so zaradi svojih eminentnih lastnosti še posebej izpostavljeni ravnanjem prikrojevanja ponudb. Eno temeljnih načel javnega naročanja je namreč načelo transparentnosti, ki ima pomembno vlogo pri preprečevanju koruptivnih dejanj, na drugi strani pa prav preglednost postopka povečuje možnosti, da bodo konkurenti potvarjali razpisne ponudbe in s tem izključili konkurenco na trgu. Pomembno je, da se vzpostavi ustrezno ravnovesje med transparentnostjo in preprečevanjem prikrojevanja ponudb, ki bo omogočalo optimalno izpolnjevanje tako ciljev prava javnega naročanja kot tudi ciljev konkurenčnega prava. Obenem nam spoznanja kažejo, da ima pri uspešnem odkrivanju in preprečevanju prikrojevanja ponudb najpomembnejšo vlogo naročnik v sodelovanju z organom za varstvo konkurence. Učinkovit boj zoper takšno kartelno delovanje je mogoče zagotoviti le, če se vzpostavi ustrezen mehanizem sodelovanja med akterji postopka javnega naročanja (naročniki in ponudniki) ter organi za varstvo konkurence. Nadalje, naročnike je potrebno glede odkrivanja in preprečevanja nedovoljenih praks prikrojevanja ponudb dodatno izobraziti, pri čemer so v veliko pomoč Smernice OECD za bojevanje proti dogovorjenemu oddajanju ponudb v javnih naročilih.
Keywords: Konkurenčno pravo EU, omejevanje konkurence s sporazumi, kartel, prikrojevanje ponudb, določanje cene, javno naročanje.
Published: 18.12.2018; Views: 1507; Downloads: 394
.pdf Full text (1,00 MB)

5.
Okoliščine, ki jih morajo spoštovati slovenska podjetja pri mednarodnem trgovanju - carinski vidik
Alja Gracej, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Mednarodno trgovanje je z globalizacijo pridobivalo na pomenu in je danes dejavnost, brez katere si težko predstavljamo naš vsakdan. Omogoča namreč razvoj in povezovanje z drugimi državami, obenem pa nudi raznolikost in izbiro pa tudi konkurenčnost. Tako potrošniku kot proizvajalcu ponuja prosto izbiro, da se sam odloči, kje mu je najugodneje trgovati in kupovati izdelke in storitve. Cena še zdaleč ni edino merilo. Pri tem nam lahko pomagajo najrazličnejše trgovinske pogodbe, ki jih države sklenejo med seboj, da se trgovanje olajša in pospeši. Za podjetja je tako smiselno, da preverijo vse okoliščine trga, ki jim utegnejo nuditi oporo pri trgovanju. Ni pomembno samo to, da neko dobrino trg potrebuje, pomembno se je pozanimati še o drugih dejavnikih, ki vplivajo na trg, ki nas zanima.
Keywords: carine, izvoz, mednarodno trgovanje, mednarodni sporazumi, uvoz
Published: 07.11.2018; Views: 315; Downloads: 37
.pdf Full text (1,70 MB)

6.
Vertikalni sporazumi v energetskem sektorju
Tim Mijailović, 2018, master's thesis

Abstract: Avtor se v magistrskem delu ukvarja z vertikalnimi sporazumi, ki se pojavljajo na različnih stopnjah dobave električne energije in zemeljskega plin. Vertikalni sporazumi so v energetskem sektorju pogosto uporabljen pogodbeni model. Že ime samo razkrije, da se tovrstne pogodbe aplicirajo zgolj na vertikalne tipe razmerij. Komisija in tudi evropski zakonodajalec že od nekdaj priznavate drugačne učinke sporazumov, glede na to ali so sklenjeni med konkurenti (horizontalno razmerje) ali pa med podjetji, ki delujeta vsaka na različni stopnji dobavne/distribucijske verige. Povedano drugače, glavna karakteristika vertikalnih razmerij je, da predstavlja produkt enega podjetja »input« drugega. To pomeni, da so dejavnosti pogodbenic sporazuma medsebojno dopolnjujoče, oz. komplementarne. V teoriji je na splošno priznan manjši negativni učinek, ki ga lahko ustvarijo vertikalni pogodbeni odnosi. Neposredno to priznava tudi Komisija, ko je s sprejetjem Uredbe 330/2010 vzpostavila t.i. varni pristan, ki varuje vertikalne sporazume, ki vsebujejo določene omejitve konkurence pred prepovedjo iz člena 101 (1) PDEU, vse dokler so kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz uredbe. Dodana vrednost te uredbe je ravno v določitvi uporabe člena 101(3) PDEU za nekatere skupine vertikalnih sporazumov, ki sicer spadajo pod člen 101(1) PDEU. S tem je Komisija a priori opredelila skupino vertikalnih sporazumov, za katere je mogoče z zadostno gotovostjo zatrjevati, da izpolnjujejo pogoje iz člena 101(3) PDEU. Slednji odstavek je še vseeno zadnja možnost, da pogodbenici vertikalnega sporazuma dokažeta, da sporazum prinaša učinkovitosti za konkurenco do takšne mere, da pretehtajo nad protikonkurenčnimi učinki. Iz tega sledi, da je glavna konkurenčnopravna določba, ki ureja vertikalne sporazume ravno člen 101 PDEU. Vendar je ta določba zelo abstraktna, saj pokriva vse vrste ravnanj med dvema subjektoma, med drugim tudi vertikalne sporazume. Komisija je za voljo jasnejšega pregleda, predvsem pa v podporo podjetjem, ki se znajdejo v vertikalnem pogodbenem razmerju, sprejela poleg Uredbe 330/2010 tudi Smernice o vertikalnih sporazumih. S temi Smernicami je determinirala splošna načela za ocenjevanje vertikalnih sporazumov. Njena uporabnost je vsesplošna. Ne glede na to, da gre za t.i. mehko pravo (ang. soft law), vseeno podaja oprijemljive podatke, tako glede same uporabe in razlage člena 101 PDEU, kakor tudi spremljajočega sekundarnega prava EU in nasploh pristop k ocenjevanju vertikalnih sporazumov. Pogoj za uporabo člena 101 PDEU je, da vertikalni sporazumi lahko vplivajo na trgovino med državami članicami, hkrati pa v zadostni meri preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco. Primarni cilj člena 101 je zagotoviti, da pogodbenici ne uporabljata sporazuma na način, ki bi škodoval potrošnikom. Poleg imperativa maksimiziranja potrošnikov koristi, pa je v energetskem sektorju ravno tako pomembna vzpostavitev integriranega notranjega energetskega trga. Zgolj enoten, povezan energetski trg omogoča krepitev konkurence na ravni EU. V zadnjih dveh desetletjih je prišlo do drastične spremembe v tržni strukturi sektorja energetike. Proces, imenovan liberalizacija, je poleg odprave monopolnih struktur uvedel tudi spremembe na področju pogodbenih relacij v vertikalnih razmerjih. Nezdružljivi s členom 101 (1) PDEU so tako vsi sporazumi, ki ponovno ustvarjajo ovire konkurenci in prispevajo k delitvi enotnega trga v meje držav članic. Evropska Komisija je že v začetku procesa liberalizacije zarisala metodologijo ocenjevanja vertikalnih sporazumov. Prvotno dojemanje in ocenjevanje vertikalnih omejitev je bilo deležno glasnih kritik, ki so letele na preveč formalističen pristop k uporabi člena 101 (1) PDEU, ki se je kazal kot zadržanost do sprejetja pozitivnih učinkov, ki jih lahko prinesejo nekatere vrste vertikalnih omejitev. Posledično je mnogo vertikalnih sporazumov nerazumljivo in po nepotrebnem zapadlo pod prepoved iz člena 101 (1)
Keywords: vertikalni sporazumi, energetski sektor, člen 101 PDEU, liberalizacija, konkurenčno pravo
Published: 17.10.2018; Views: 754; Downloads: 112
.pdf Full text (1,05 MB)

7.
ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA IZBRANIH PODJETIJ V DRUGEM IN TRETJEM TRGOVALNEM OBDOBJU EU ETS V POVEZAVI Z EMISIJSKIMI KUPONI
Nejc Grubelnik, 2018, master's thesis

Abstract: Glavni namen naloge je bila preučitev stopnje korelacije med uspešnostjo izbranih podjetij v drugem in tretjem trgovalnem obdobju EU ETS in stroški ter prihodki iz naslova emisijskih kuponov. Cilje magistrske naloge smo poskušali izpolniti v teoretičnem in empiričnem delu naloge. V teoretičnem delu magistrske naloge smo najprej preučili vzroke in posledice podnebnih sprememb in opredelili ekonomski vpliv podnebnih sprememb na gospodarski razvoj. V nadaljevanju smo predstavili najpomembnejše mednarodne sporazume na področju podnebnih sprememb in njihovo uspešnost pri zmanjševanju toplogrednih plinov ter naredili analizo uspešnosti prvega, drugega in tretjega trgovalnega obdobja EU ETS. V empiričnem delu naloge smo v raziskavo zajeli tri izbrane družbe, ki so v letu 2013 skupaj predstavljale 68 % vseh preverjenih emisij toplogrednih plinov, vključenih v trgovalno shemo EU ETS v Sloveniji. Preučili smo stroške in prihodke iz naslova emisijskih kuponov ter uspešnost teh podjetij na podlagi revidiranih letnih poročil v obdobju od 2008 do 2016, torej za celotno drugo trgovalno obdobje EU ETS in za prva štiri leta tretjega trgovalnega obdobja EU ETS. Naredili smo analizo stroškov in prihodkov v zvezi z emisijskimi kuponi ter ločeno prikazali stroške brezplačnih emisijskih kuponov in stroške kupljenih emisijskih kuponov, prav tako smo prikazali prihodke slednjih. Za preučitev uspešnosti izbranih podjetij smo si izbrali kazalnika ROA in EBITDA marža. V drugem delu empiričnega dela smo tudi preučili povezanost stroškov in prihodkov iz naslova emisijskih kuponov ter povprečne prodajne cene električne in toplotne energije v izbranih podjetjih po letih. Glavne ugotovitve pri tej raziskavi so, da so se stroški emisijskih kuponov v tretjem trgovalnem obdobju povišali, prav tako stroški emisijskih kuponov predstavljajo v strukturi obratovalnih stroškov v tretjem trgovalnem obdobju višji delež kot v drugem trgovalnem obdobju EU ETS. Prihodki iz naslova emisijskih kuponov pa so se v tretjem trgovalnem obdobju znižali glede na drugo trgovalno obdobje EU ETS. Statistično sicer nismo uspeli dokazati korelacije med stroški emisijskih kuponov in uspešnostjo izbranih podjetij. Naslednja ugotovitev pri preučitvi povprečnih prodajnih cen električne in toplotne energije je, da se stroški emisijskih kuponov v tretjem trgovalnem obdobju niso odražali v prodajni ceni predvsem zaradi razmer na trgu z električno energijo. Pri prodajni ceni toplotne energije pa se strošek emisijskih kuponov odraža v prodajni ceni toplotne energije, ta dejavnost je namreč regulirana in je strošek kupljenih emisijskih kuponov priznan kot upravičen strošek.
Keywords: emisijski kuponi, uspešnost podjetja, mednarodni sporazumi na področju podnebnih sprememb, trgovalna shema EU ETS.
Published: 04.07.2018; Views: 481; Downloads: 84
.pdf Full text (3,32 MB)

8.
Poreklo blaga
Alen Hodžić, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Poleg carinske vrednosti in uvrstitve blaga pod ustrezno tarifno oznako je poreklo blaga eden izmed treh elementov, ki močno vplivajo na višino carinskega dolga. Pri tem so osnova za izvajanje carinjenja blaga in vseh carinskih dejavnosti poreklo, carinska vrednost in uvrstitev blaga pod ustrezno carinsko tarifo. Bistvenega pomena je predvsem poznavanje vseh uredb, zakonov in sporazumov med državami članicami Evropske unije za tekoče leto ter vsa pretekla leta. Temeljito poznavanje uredb, sporazumov in zakonikov se odraža na uspešnosti, ažurnosti in učinkovitosti organizacije. V diplomski nalogi so opisani koraki za določanje porekla blagu in naštete vrste podatkov, ki jih je treba pridobiti za določitev porekla blaga. V prvem delu zaključnega dela predstavimo HELLO Saturnus, d. o. o. in koncerna Intereuropa ter Intereropa Filiala Ljubljana in opišemo preučevan problem, ter posnetek dejanskega stanja s poudarkom na tistih področjih, ki močno ovirajo oz. v nekaterih primerih tudi onemogočajo, da se poreklo blaga ustrezno in pravilno določi. V drugem delu zaključnega dela je zajeta teoretična osvetlitev zaznanega problema, sledi kritična analiza s procesno karto in opis predloga rešitve obravnavanega problema.
Keywords: poreklo blaga, sporazumi, tarifne oznake, zakoni, uredbe
Published: 04.07.2018; Views: 445; Downloads: 56
.pdf Full text (1,27 MB)

9.
Prihodnost tujih neposrednih naložb
Jožica Lebar, 2017, master's thesis

Abstract: Evropska unija je nadnacionalna državna tvorba, ki ima aktivno gospodarsko in politično vlogo. Gospodarska velesila, največja izvoznica in uvoznica ter vlagateljica. Vzpostavljeni enotni trg omogoča trgovanje z drugimi državami. Prosta trgovina je esencialnega pomena za gospodarsko rast ter odpiranje novih delovnih mest. Sem spadajo tudi neposredne tuje naložbe, katere največji svetovni vir je EU. Pred letom 2009 so to področje samostojno urejale države članice, ki so sklepale bilateralne investicijske sporazume. De iure so neposredne tuje naložbe po uveljavitvi Lizbonske pogodbe leta 2009 del skupne trgovine in v izključni pristojnosti EU. Z 207. členom PDEU je prišlo do vzpostavitve centralističnega urejanja tega področja. S tem je nastalo veliko odprtih vprašanj glede dosedanje veljavne ureditve bilateralnih investicijskih sporazumov in seveda same razlage 207. člena PDEU. Treba je vzpostaviti stabilno in predvidljivo zakonodajno okolje, ki bo varovalo investitorje v tuji oz. drugi državi ter povečevalo vpliv gospodarske integracije. Bistven varovalni element tujih neposrednih naložb je mehanizem za reševanje investicijskih sporov, le-ti omogočajo uveljavitev dogovorjene zaščite v praksi. Za razvoj geneze investicijskega prava EU bo potrebna skupna koordinacija držav članic in EU. Pričujoče magistrsko delo je razdeljeno na pet vsebinskih sklopov, ki se začenja z orisom skupne trgovinske politike EU, nadaljuje z viri mednarodnega investicijskega prava, kjer bo največji poudarek na BIS ter njegovih jamstvih, ki so zapisana v obliki klavzul npr. najboljša nacionalna obravnava, poštena in enaka obravnava, prost prenos sredstev brez omejitev, kompenzacija v primeru razlastitve ter reševanje sporov. Temeljno poglavje zajema predstavitev pravne ureditve neposrednih tujih naložb po sprejetju Lizbonske pogodbe ter kazuistike Sodišča EU. V tem poglavju bo avtorica podala razlago 207. člena PDEU. Avtorica delo zaključi z napovedjo nadaljnjega razvoja investicijskega prava EU.
Keywords: Lizbonska pogodba, 207. člen PDEU, bilateralni investicijski sporazumi, neposredne tuje investicije, skupna trgovinska politika, notranji trg, mednarodno javno pravo, investicijsko pravo, izključna pristojnost, alternativno reševanje sporov.
Published: 17.11.2017; Views: 756; Downloads: 110
.pdf Full text (1,09 MB)

10.
Omejitve konkurence na področju zavarovalništva po 101. členu PDEU
Manja Cestar, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V socialnem tržnem gospodarstvu je delujoča oziroma učinkovita tržna konkurenca ena temeljnih predpostavk za blaginjo. Glede na to ne preseneča, da je tržna konkurenca pri nas ustavna kategorija (predvidena je tudi v PEU in PDEU ter v Ustavi Republike Slovenije). Pravila o tržni konkurenci načeloma veljajo za vse gospodarske dejavnosti, tudi za dejavnost zavarovalništva. Zavarovalništvo je po naravi stvari ena pomembnejših dejavnosti, ki je pogoj za normalno delovanje gospodarstva in nasploh družbe ter je temu primerno tudi močno regulirana. Podjetja, ki izvajajo to dejavnost, morajo upoštevati številna pravna pravila, ki omejujejo njihove tržne odločitve in ravnanja, vključno s pravili o tržni konkurenci. Pravila o tržni konkurenci med drugim prepovedujejo omejevanje tržne konkurence z omejevalnimi sporazumi, sklepi podjetniških združenj ali/in usklajenimi ravnanji. V tej nalogi je poudarek ravno na slednjem, pri čemer sta v ospredju 101. člen PDEU in 6. člen ZPOmK-1. Poudarek je na razlikovanju primerov, ko je sodelovanje zavarovalnic dovoljeno in koristno, ter primerov, ko gre za prepovedano omejevalno koordinacijo.
Keywords: tržna konkurenca, omejevalna ravnanja, sporazumi, sklepi, usklajena ravnanja, zavarovalni sektor, zavarovalnica, pool, premija, izjeme
Published: 26.09.2017; Views: 653; Downloads: 80
.pdf Full text (1,23 MB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica