| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Dvogovor
Špela Pukl dimović, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Tema diplomske naloge je dvogovor oz. dialog kot osnovni vzorec sporočanja in najpogostejša oblika v vsakdanjem sporazumevanju. Opredeljena so teoretična vprašanja o sporazumevanju, natančneje o najpogostejši in najbolj vsakdanji obliki sporazumevanja, dvogovoru. Navedene so lastnosti dialoga, formalne prvine dialoga in monologa ter dialoške besedilne prvine. Dvogovor je opredeljen glede na vsebino in okoliščine ter prostorsko razsežnost v besedilu. Poleg so navedeni primeri iz knjižnih in časopisnih virov, spletnih strani ali vsakdanjih pogovorov.
Keywords: dvogovor, enogovor, dvogovorno besedilo, enogovorno besedilo, sporazumevanje.
Published: 01.06.2009; Views: 4627; Downloads: 421
.pdf Full text (394,68 KB)

2.
Sporazumevanje učencev v različnih govornih položajih
Andreja Hvauc, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Posebnost ljudi, ki nas loči od živali, je, da se sporazumevamo z govorom. Govor se spreminja in primerno oblikuje v izbranih sporazumevalnih okoliščinah, za katere otroci slišijo prvič že v osnovni šoli. Narečje, čeprav ne več v prvotni obliki, predstavlja za večino osnovnošolskih otrok še vedno prvo in najmočnejše izrazno sredstvo. Otroci se v domačem okolju najprej srečajo z narečno obarvano slovensko besedo, šele nato, predvsem v osnovni šoli z branjem, pisanjem in govornim izražanjem, spoznajo knjižni jezik in se trudijo v ustreznih okoliščinah tudi v njem sporazumevati. Naloga učitelja v osnovni šoli je, da učence pouči in postopoma navaja na različne načine govorjenja glede na sogovorca in druge okoliščine sporočanja oziroma sporazumevanja. Pulkova v svojem članku Dialekti in usvajanje knjižnega jezika v osnovni šoli (2006) ugotavlja, da lahko narečni govor učencem v osnovni šoli pomaga in je temeljen za usvajanje knjižnega jezika. Po drugi strani pa meni, da lahko učenci v osnovni šoli usvajajo narečje tudi kot eno izmed socialnih zvrsti. V povezavi s tem spoznavajo ustreznost rabe narečnega govora ali knjižnega jezika glede na govorne okoliščine. Narečje je govor, ki se govori le na določenem zemljepisnem področju in ima zato precej enake in bistveno skupne lastnosti na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedni ravni. Govorno izražanje pa je odvisno tudi od drugih dejavnikov, kot so starost, okolje, v katerem posameznik živi, stopnja izobrazbe. V diplomski nalogi smo se odločili, da bomo naše teoretično znanje podkrepili tudi z empirično raziskavo, in sicer se bomo omejili le na eno manjše področje in natančneje predstavili raziskovani krajevni govor Rač. Raziskava je pokazala, da se učenci OŠ Rače v domačem kraju največkrat sporazumevajo narečno. Knjižnega jezika se učijo v šoli, in sicer z branjem, pisanjem in govornim izražanjem. Učenci se najbolj trudijo govoriti in pisati v knjižni slovenščini pri urah slovenskega jezika in književnosti. Dejstvo je, da tudi starši in učitelji veliko pripomorejo k usvajanju knjižnega jezika. Izobrazba staršev precej vpliva na govorno izražanje anketiranih, saj se starši z višjo izobrazbo sporazumevajo z anketiranimi predvsem v knjižnem jeziku. Naloga učiteljev pa je, da učence opozarjajo na njihovo nepravilno izreko besed. Zaključimo lahko, da so za govorno sporazumevanje res bistvene okoliščine sporočanja oziroma govorni položaj govorca.
Keywords: Ključne besede: sporazumevanje, usvajanje jezika, govorni položaj, narečje, knjižni jezik, učenci, osnovna šola, govor Rač
Published: 08.06.2009; Views: 3247; Downloads: 309
.pdf Full text (33,67 KB)

3.
Sporazumevanje v starosti in med boleznijo
Marjetka Kodermac, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo analizira pomen komunikacije in sporazumevanja s starostniki v času zdravja in bolezni. V diplomski nalogi je opredeljena komunikacija, staranje in spremembe v starosti, predstavljene so bolezni in sindromi starostnika, ki vplivajo na komunikacijo, sporazumevanje z naglušnim, slabovidnim/slepim ter kognitivno motenim starostnikom, predstavljena je tudi vloga medicinske sestre v komunikaciji s starostnikom v zdravstveni negi starostnika. Z raziskavo smo želeli ugotoviti s kakšnimi težavami se srečuje zdravstveno osebje med pogovorom s starostnikom, katere okoliščine vplivajo na pogovor, ugotoviti najpogostejše ovire za uspešno sporazumevanje in ugotoviti ali se upošteva starostnikovo dostojanstvo. Ugotoviti smo želeli tudi strokovno znanje medicinskih sester, ali vedo dovolj o komunikaciji in katero obliko komunikacije uporabljajo. Raziskava zajema 30 naključno izbranih anketirancev v domu upokojencev Danice Vogrinec v Mariboru. Grafično prikazani rezultati so pokazali, da je vzrok težav med pogovorom predvsem iz strani starostnikov, saj ne slišijo dobro in zaradi pešanja kognitivnih funkcij starostniki zdravstvenih delavcev ne razumejo, prav tako se težave pojavljajo tudi pri nepoznavanju starostnikovih navad. Iz raziskave je razvidno, da okoliščine kot so pomanjkanje časa in kadra, ustreznost prostora in okolja, ter nepravilen sistem dela ovirajo uspešen pogovor s stanovalci. Razvidno je, da je večina anketirancev za najpogostejšo oviro v sporazumevanju označilo pomanjkanje časa za odkrit pogovor, negotovost in strah pacienta ter nezaupanje pacienta, organizacijske pomanjkljivosti, pomanjkljivo znanje in izkušnje zdravstvenega osebja. Raziskava nam je tudi pokazala, da so anketiranci na svojem delovnem mestu opazili nekaj situacij kršenja starostnikovega dostojanstva kot npr. ignoriranje, neposlušnost, neenakost, uporaba pomanjševalnic ter predolgo razgaljen starostnik med nego. Večina anketiranih se je udeležilo strokovnega izobraževanja o komunikaciji in meni, da so v času izobraževanja pridobili dovolj znanja o pomenu komunikacije ter da imajo dovolj strokovnega znanja za delo s starostnikom. V raziskavi je tudi razvidno, da anketiranci največkrat uporabljajo tako verbalno kot neverbalno komunikacijo. Pri neverbalni komunikaciji se največ poslužujejo nasmeha, pogleda, stisku roke, mimiki obraza, uporabo terapevtskega dotika, najmanj pa se poslužujejo božanja.
Keywords: komunikacija, sporazumevanje, starostnik, medicinska sestra, samopodoba, zdravstvena nega
Published: 02.06.2009; Views: 4037; Downloads: 957
.pdf Full text (590,46 KB)

4.
BESEDILNOST BLOGOV
Ajda Klanšek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Računalniško posredovano sporazumevanje je posebna oblika sporazumevanja, v katero je vsak dan vpletenih več uporabnikov. Gre za sporazumevanje prek računalnikov, ki so vključeni v omrežje, imenovano svetovni splet. Pisanje blogov oziroma spletnih dnevnikov je sporazumevanje te vrste, ki je tudi v Sloveniji nadvse priljubljeno in aktualno. Besedila blogov so zanimiva in hkrati težka za raziskovanje, vendar še niso bila natančneje analizirana. Gradivo proučevanja so besedila, ki so se na seznamu slovenskih blogov znašla v kategoriji najbolj priljubljenih. Pri raziskovalnem delu sem se osredinila na besedilnost, uporabljene so bile deskriptivna, analitična, sintetična, komparativna in statistična metoda. Večina blogov je osebnih, saj gre za avtoreferenčna besedila, v katerih avtorji izražajo osebna stališča o določeni temi oziroma pripovedujejo o vsakdanjih dogodkih iz svojega življenja. Blogi se s svojo narativno obliko približujejo pripovedi. Identiteta avtorjev je večinoma skrita za vzdevkom. Besedila blogov so kratka, v njih prevladuje predstavitvena funkcija, ki se prepleta z izrazno, vplivanjsko in govornostikovno. Ugotovila sem, da so blogi večinoma neuradna, neumetnostna in praktičnosporazumevalna besedila. V njih se prepletajo prvine, ki so značilne tako za govorni kot pisni jezik. Značilno je neknjižno izražanje s prvinami pogovornega jezika in slenga ter vdiranje tujega, predvsem angleškega, jezika v slovenski jezik. Ena izmed lastnosti računalniško posredovanega sporazumevanja je tudi gospodarnost jezika, zato avtorji uporabljajo številna nebesedna sredstva, tj. fotografije, nestandardno črkovanje in rabo ločil ter t. i. emotikone, ki se uporabljajo za izražanje čustvenih stanj. Tako kot pri vseh drugih besedilih se tudi pri besedilih blogov slogovni postopki razvijanja teme prepletajo. Avtorji največkrat uporabljajo razlago, pripovedovanje in obveščanje. Večina avtorjev svoja besedila členi na odstavke; vsebina večine besedil ni členjena na uvod, jedro in zaključek. Namen avtorjev besedil je prvotno pozivni, saj že s samo objavo, ki je dostopna vsem in hkrati nudi možnost dodajanja komentarjev, pozivajo naslovnike k sodelovanju; iz istega razloga lahko besedila blogov označimo za povezovalna. Avtorji blogov imajo tudi vrednotenjske namene; izvršilni in zavezovalni nameni se v besedilnih blogov ne pojavljajo. Dotaknila sem se tudi slovnice in slovarja ter ugotovila, da je v besedilih blogov več večstavčnih povedi kot enostavčnih. Med večstavčnimi povedmi prevladujejo podredja. Najpomembnejša lastnost blogov je avtoreferenčnost.
Keywords: računalniško posredovano sporazumevanje, blog, besedilo, besedilnost, nebesedna sredstva
Published: 21.05.2010; Views: 1989; Downloads: 212
.pdf Full text (2,58 MB)

5.
PISNO VOŠČILO V 2. TRILETJU
Ivka Knežević, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Pisno voščilo v 2. triletju so v prvem delu predstavljena teoretična izhodišča, povezana s pisnim tvorjenjem neumetnostnega besedila — voščila. Zajema naslednja problemska področja: sporazumevanje, besedilo kot rezultat sporočanja ter opismenjevanje (branje in pisanje). V empiričnem delu ugotavljamo, kako uspešni so učenci dveh oddelkov petega razreda in enega oddelka četrtega razreda osnovne šole pri pisnem tvorjenju voščila. Pisne izdelke smo med seboj tudi primerjali in ugotovili, da so bili pri tvorjenju voščila najuspešnejši učenci skupine C, učenci skupine B pa nekoliko manj. Učenci skupine A so bili pri tvorjenju najmanj uspešni. Za diplomsko delo s tem naslovom sem se odločila predvsem zato, ker se v vsakdanjem življenju srečujemo z raznovrstnimi besedili, ki jih ne sprejemamo in ne tvorimo na enak način. Razvoj funkcionalne pismenosti je konstanten proces, ki omogoča, da pri tvorjenju besedil rabimo jezikovne oblike, ki jih zahteva delovanje v družbi, kar je pomembno za vsakega posameznika.
Keywords: Ključne besede: sporazumevanje, neumetnostno besedilo, opismenjevanje, branje, pisanje, voščilo
Published: 07.07.2010; Views: 1768; Downloads: 135
.pdf Full text (10,37 MB)

6.
UPORABA RAZLIČNIH SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA UČENCEV V IZBRANIH GOVORNIH POLOŽAJIH
Nataša Čavničar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Slovenski knjižni jezik je zvrst jezika, ki se ga moramo naučiti. Slovenci se v domačem okolju najprej srečamo s krajevnim narečjem in šele kasneje, predvsem v osnovni šoli, spoznamo knjižni jezik. Zaradi tega je učencem lažje, če učitelj za učenje knjižnega jezika izhaja iz narečja. Učenci se knjižnega jezika naučijo s poslušanjem, z branjem in govornim izražanjem. Naloga učitelja v osnovni šoli je, da učence pouči in tudi postopoma navaja na različne načine govorjenja glede na okoliščine sporočanja in glede na sogovorca. Zaradi tega morajo spoznati narečje tudi kot eno izmed socialnih zvrsti jezika. Kajti šele ko imajo znanje o značilnostih knjižnega jezika in o značilnostih narečja, lahko izberejo pravilno zvrst jezika glede na sogovorca in okoliščine sporazumevanja. S tem je dosežen tudi cilj Učnega načrta za osnovno šolo, ki od učencev tretjega triletja zahteva, da ločijo knjižni in neknjižni jezik ter praktično obvladajo okoliščine, ki narekujejo rabo prvega ali drugega. V diplomski nalogi smo se odločili, da bomo naše teoretično znanje podkrepili tudi z empirično raziskavo, kjer smo natančneje predstavili krajevni govor Šentilj v Slovenskih goricah in krajevni govor Hoče. Raziskavo smo izvedli na osnovni šoli Rudolfa Maistra Šentilj in na osnovni šoli Dušana Flisa Hoče, ki je pokazala, da se učenci obeh osnovnih šol v domačem kraju največkrat sporazumevajo narečno. Knjižnega jezika se učijo v šoli, in sicer največkrat pri urah slovenščine s pisanjem, branjem in govornim izražanjem. Pri ostalih urah in pri sporazumevanju z ostalimi zaposlenimi delavci šole pa uporabljajo nadnarečno obliko govora. Zaključimo lahko, da je za govorno sporazumevanje res bistven govorni položaj govorca oziroma okoliščine sporočanja.
Keywords: Sporazumevanje, govorni položaj, narečje, knjižni jezik, učenci, govor Šentilj v Slovenskih goricah, govor Hoče …
Published: 28.07.2010; Views: 2613; Downloads: 184
.pdf Full text (1,39 MB)

7.
RABA SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA MED DIJAKI DVOJEZIČNEGA OBMOČJA OB MEJI Z MADŽARSKO
Martina Janjić, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Raba socialnih zvrsti jezika med dijaki dvojezičnega območja ob meji z Madžarsko se v prvem delu posvečam teoretičnim izhodiščem. Predstavljen je model dvojezičnega izobraževanja in organiziranost le-tega v nižjih, srednjih in višjih vzgojno-izobraževalnih ustanovah ter dvojezični mediji v Prekmurju. Podane so narečne značilnosti anketiranih področij, tj. dolinsko podnarečje in madžarski krajevni narečni govor. Razloženi so termini: dvojezični govorec, jezikovno preklapljanje, jezikovno prevzemanje in interference, s katerimi se srečujejo pripadnikih obeh narodnosti. V nadaljevanju so opredeljeni termini, ki so vezani na socialne zvrsti jezika (knjižni jezik, neknjižni jezik in interesne govorice). Pregledana je zastopanost nalog v učbeniških kompletih za 1., 2. in 3. letnik glede na zastavljene cilje v učnem načrtu za dvojezične slovensko-madžarske gimnazije. Raba socialnih zvrsti jezika je raziskana med dijaki z lendavske dvojezične gimnazije. S pomočjo anketnega vprašalnika je ugotovljeno, katero zvrst jezika dijaki uporabljajo glede na svoj materni jezik in glede na določene okoliščine. Zaključila sem, da so govorne situacije res bistven dejavnik za govorno sporazumevanje.
Keywords: Dvojezičnost, sporazumevanje, narečni govor, knjižni jezik, govorni položaj.
Published: 24.01.2011; Views: 2419; Downloads: 167
.pdf Full text (1,33 MB)

8.
BESEDILNI VZORCI IN PRVINE NEKNJIŽNEGA JEZIKA V RADIJSKIH OGLASIH
Tamara Volmajer, 2011, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Diplomsko delo obravnava radijske oglase z vidika jezika, besedilnih vrst in besedilnih vzorcev. V teoretičnem delu je oglaševanje predstavljeno kot del marketinga, predstavljene so značilnosti oglaševanja, še posebej radijskega. V nadaljevanju je podrobneje predstavljena teorija besedilnih vrst in vzorcev. Ker se v oglasih večinoma pojavljajo vsakodnevne praktičnosprazumevalne situacije, pri katerih je večinoma uporabljen narečni jezik (v izbranih oglasih se pojavljajo mariborski pogovorni jezik, prleško narečje in prepletanje slovenskega in tujih jezikov), je začetek empiričnega dela diplomskega dela posvečen krajši analizi zgoraj omenjenih različic jezika. Analiza je bila izvedena na manjšem vzorcu (7) jezikovno zanimivih oglasov. V nadaljevanju se diplomsko delo ukvarja z besedilnimi vrstami in besedilnimi vzorci v oglasih, saj oglasi, kljub temu da so samostojna besedilna vrsta, pogosto vsebujejo še elemente drugih besedilnih vrst, hkrati pa, tako kot druga besedila, pripadajo določenemu kulturnemu okolju, zato lahko razberemo tudi splošni kulturni besedilni vzorec (problem – rešitev, zadovoljevanje potreb oz. želja). Vzorec analiziranih oglasov je tukaj večji (18 oglasov). Vsi izbrani oglasi so bili posneti na dveh komercialnih radijskih postajah, na Radiu City iz Maribora in na Radiu Maxi iz Ljutomera.
Keywords: Ključne besede: radijski oglasi, mariborski pogovorni jezik, prleško narečje, praktično sporazumevanje, splošni kulturni besedilni vzorec, besedilne vrste.
Published: 26.10.2011; Views: 2630; Downloads: 322
.pdf Full text (1,22 MB)

9.
PRIMERJALNA ANALIZA IZBRANIH EVROPSKIH, AZIJSKIH IN LATINSKO-AMERIŠKIH POSLOVNIH KULTUR
Nastja Lešnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Poslovna kultura velja za spremenljivko, ki ne sme biti zanemarjena. Poznavanje poslovne kulture zaznavamo kot ključ, ki odpira vrata povsod po svetu. Če bi vsak podjetnik, ki vstopa na mednarodno tržišče, v našem primeru na tržišče Brazilije, Kitajske in Nemčije, poznal vsaj nekatere poslovne značilnosti, ki smo jih raziskali in opredelili, bi s tem lahko izboljšal kvaliteto poslovanja, in bi bil pripravljen na možna tveganja. Kot naš predlog bi podali, da se moramo pri poslovanju s tujimi kulturami znebiti več vrednot lastne kulture, ter raje spoznati tujo kulturo, se ji prilagoditi in jo spoštovati. Ko smo že enkrat prisotni na tujem tržišču, moramo ravnati skladno z njim, kajti le tako bomo razumeli njihov način razmišljanja in poslovanja. Kot osnovno ugotovitev smo želeli izpostaviti dejavnike, na katere morajo poslovneži biti pozorni, kadar poslujejo z Brazilijo, Nemčijo in Kitajsko, da bo njihovo poslovanje uspešno, dobičkonosno ter prijetno za obe vpleteni strani. Danes se okolje neizmerno hitro spreminja in tudi tržne poti postajajo drugačne. Poslovna kultura pa vendarle v večini ostaja enaka. Skozi pisanje diplomskega seminarja smo ugotovili, da so nekateri poslovneži prisiljeni vpeljati nekatere spremembe, čeprav jim kultura narekuje drugače. Tako Kitajci ne marajo konkretnih stikov z rokami in se pozdravljajo samo s priklonom, vendar so v današnjem poslovnem svetu spremenili svoje navade. Navadili so se na rahel stisk roke, čeprav jim to ni najbolj pogodu.
Keywords: Poslovna kultura, Brazilija, Nemčija, Kitajska, Kulturne razlike, Poslovno okolje, Poslovni bonton, Medkulturno sporazumevanje
Published: 22.11.2012; Views: 2023; Downloads: 202
.pdf Full text (822,00 KB)

10.
BESEDILNA ANALIZA IZBRANIH DOPISOV ODVETNIŠKE PISARNE
Nastja Repič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Jezik prava je posebno področje rabe jezika, ki s svojimi značilnostmi neposredno uveljavlja novo stanje stvari in odi med strokovne jezike. Ker gre za dokaj hermetičen jezik, je toliko bolj kompleksen kot jezik katere koli druge prakse in s tem toliko bolj zahtevna in odgovorna njegova raba. Preučili bomo jezik prava oz. natančneje eno od njegovih podzvrsti – jezik pravne prakse, ki se uporablja v odvetniški pisarni in ki ga tvorci uporabljajo pri pisanju oz. ubesedovanju svojih besedil ter pri sporazumevanju s strankami. To nas bo vodilo skozi naključno izbrane dopise, ki jih bomo s pomočjo izdelanih kriterijev razdelili na več struktur oz. ravnin, katere bomo natančneje analizirali z različnimi pristopi. V makrostrukturi dopisov bomo pregledali sestavne dele dopisov. Nato bomo preučili namere dopisov in tematsko zgradbo. Kriteriji besedilnosti bodo izhodišče analize. Skozi mikrostrukturo se nam bo prikazovala pravopisna, slovnična, slovarska raven. Pomagali si bomo s pristopom jezikovne pragmatike in s teorijo govornih dejanj. S stilistiko bomo preučili načela pisanja in z njimi povezana načela sporazumevanja. Raziskovanje tvorcev in njihovo pisanje pa se ne bo ustavilo pri pragmatiki, temveč bo analizo nadaljeval pristop jezikovne forenzike s pomočjo interdisciplinarnih ved psiho- in sociolingvistike.
Keywords: Sporazumevanje, jezik prava, besedilo, poslovna korespondenca, dopisi, makrostruktura, mikrostruktura, stilistika, jezikovna pragmatika, jezikovna forenzika.
Published: 28.02.2014; Views: 1073; Downloads: 175
.pdf Full text (1,17 MB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica