| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
VARSTVO POSESTI S PREGLEDOM NAJNOVEJŠE SODNE PRAKSE
Mitja Pasutto, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Posest predstavlja enega temeljnih pojmov in fenomenov stvarnega prava. Posest ni pravica, ampak s pravom varovan dejanski položaj. Čeprav posest ni pravica, posestniku daje pravovarstveno upravičenje. Namen take ureditve je v začasni ureditvi posesti, dokler se o njej pravnomočno ne odloči v sporu, predvsem pa je namen posestnega varstva v preprečevanju nasilnega in samovoljnega uveljavljanja zatrjevanih pravic, resničnih ali namišljenih imetnikov pravic, saj je v pravno urejeni državi vsaka nasilna sprememba obstoječega stanja prepovedana. Varstvo posesti je zagotovljeno skozi dve obliki, ki sta samopomoč in sodno varstvo posesti. Samopomoč je oblika varstva posesti, katere se lahko posestnik posluži za zavarovanje svoje posesti, ki mu je bila protipravno odvzeta ali motena. Pogoj je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna ter da način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost. Druga oblika varstva posesti je sodno varstvo posesti, ki zagotavlja samostojno in neodvisno od pravice do stvari pravno zaščito pred motenjem ali odvzemom posesti. Eno najpomembnejših načel postopka sodnega varstva posesti je načelo hitrosti postopka. Posestno varstvo mora biti hitro in kot tako varovati posest, dokler se o njej ne odloči v sporu, ki temelji na pravici. Sodišče daje varstvo posesti le glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri tem pa ne upošteva pravice do posesti in dobrovernosti posestnika. Za utemeljeno varstvo posesti mora biti izpolnjenih več predpostavk. Tožnik mora biti v času motenja ali odvzema posestnik stvari, toženec more biti pasivno legitimiran, posest mora biti res motena, motenje pa mora biti samovoljno oziroma protipravno. Varstvo posesti je utemeljeno le v kolikor je izkazan pravni oziroma z njim tesno povezani ekonomski interes za tak zahtevek, predvsem pa je pomembno, da je spor zaradi motenja posesti sprožen v zakonsko določenih rokih, ki izhajajo iz načela hitrosti postopka.
Keywords: posest, varstvo posesti, soposest, neposredna posest, posredna posest, samopomoč, sodno varstvo posesti, spor zaradi motenja posesti.
Published: 07.07.2015; Views: 857; Downloads: 278
.pdf Full text (493,29 KB)

2.
MOTENJE POSESTI V NAJNOVEJŠI SODNI PRAKSI
Alen Mom, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Posest je eden izmed temeljnih pojmov stvarnega prava. Posest ni pravica, temveč dejanski položaj, ki je varovan s pravom. Ta dejanski položaj daje posestniku od pravice neodvisno pravovarstveno upravičenje. Namen tega je, da se sporno razmerje glede posesti začasno uredi, dokler se pravnomočno ne konča spor o pravici. Predvsem pa je glavni namen posestnega varstva ta, da vzdržuje družbeni red, saj se z njim poskušamo izogniti samovolji in nasilju. Poznamo dve obliki varovanja posesti. Ti obliki sta samopomoč in sodno varstvo posesti. Samopomoč je oblika varstva posesti, ki pride v poštev le izjemoma. Za upravičenost samopomoči morajo biti komulativno izpolnjeni točno določeni pogoji. Če ti pogoji niso izpolnjeni, sodišče ne bo priznalo s samopomočjo ohranjene posesti. Druga oblika varstva posesti pa je sodno varstvo. Do njega je upravičen tisti posestnik, ki mu je nekdo motil oz. odvzel posest. Posestni spori se skladno z načelom hitrosti postopka običajno rešujejo v zelo kratkih rokih. To je mogoče tudi zato, ker se v posestnem sporu ne pojavi toliko različnih vprašanj kot v kateri drugi »običajni« pravdi. Sodišče o pravici do posesti odloči le na podlagi ugotovitve zadnjega posestnega stanja in motilnega ravnanja, ne upošteva pa pravice do posesti in dobrovernosti posestnika. Da sploh pride do odločanja o posesti, mora biti izpolnjenih več predpostavk. Tožnik mora biti v času motenja posestnik stvari, obstajati mora pasivna legitimacija toženca, posest mora biti resnično motena, motenje mora biti protipravno. Najpomembnejša predpostavka, ki mora bit izpolnjena, pa je obstoj pravnega in ekonomskega interesa. Pravni je podan že v zakonu, ko le-ta dovoljuje pravno varstvo, ekonomski pa se presoja od primera do primera. Obstoj le-tega sodišča ugotavljajo predvsem zato, da se posestno varstvo ne bi zlorabljalo.
Keywords: posest, soposest, spor zaradi motenja posesti, samopomoč, neposredna posest, posredna posest, sodno varstvo posesti, aktivna legitimacija, pasivna legitimacija
Published: 19.09.2016; Views: 3308; Downloads: 373
.pdf Full text (1019,05 KB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica