| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 18 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
11.
STRES NA DELOVNEM MESTU UČITELJA
Petra Šesek, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Osrednji namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako učitelji na Osnovni šoli doživljajo stres ter kako se z njim spopadajo. Preučili smo, kateri dejavniki so ključni za nastanek stresa na delovnem mestu učitelja; poseben poudarek smo namenili spopadanju učiteljev s stresom na delovnem mestu ter kako stres omiliti. Spoznali smo dejavnike za nastanek stresa na delovnem mestu učitelja ter opredelili nekatere vzroke in posledice stresa na delovnem mestu za učitelje, sodelavce ali organizacijo. Ob koncu pa smo predstavili še načine in ukrepe za omilitev oziroma preprečevanje stresa, s katerimi se učitelji srečujejo. Glede na to, da smo v prvem delu diplomskega dela največji poudarek namenili spoprijemanju učiteljev s stresom ter temu, kako namesto stresa vzpostavimo dobro počutje, smo predstavili tudi nekaj preventivnih ukrepov, ki nas morda obvarujejo pred vsakodnevnim pojavom stresa. V drugem delu pa smo v ospredje postavili raziskovanje pojava stresa na delovnem mestu učiteljev v Osnovni šoli Žiri. Raziskava je temeljila na stopnji stresa, ki ga učitelji doživljajo, in če vodilni storijo dovolj, da bi stres poskušali omiliti. Z raziskavo smo poskušali učiteljem bolj približati posledice stresa in jih posvariti, da naj bomo ob pojavu stresa bolj pozorni na svoje obnašanje, naj se ne zapirajo vase ter naj se ob prevelikem stresu pogovorijo s svojimi bližnjimi ali z zdravstvenim osebjem. Problem stresa in posledice, ki jih lahko prinese stres, smo predstavili na preprost način, vse od njegovega začetka pa do kasnejših faz. Raziskava je bila tudi neke vrste namen, da učitelje opozorimo, naj svoje stresne situacije poskušajo reševati v začetnih fazah, saj je lahko spoprijemanje z vsakodnevnim stresom velik problem tako za psihično kot tudi fizično zdravje. Hkrati pa smo v raziskovalnem delu odkrili, v kolikšni meri je bil stres prisoten med učitelji na Osnovni šoli v Žireh, kako dobro se učitelji spoprijemajo z njim ter kakšne vrste tehnik za sproščanje oziroma omilitev stresa uporabljajo. Z nami je v intervjuju o najbolj stresni situaciji spregovorila tudi ena izmed osnovnošolskih učiteljic.
Keywords: stres, učitelj, stres na delovnem mestu učitelja, dejavniki stresa, spoprijemanje s stresom.
Published: 25.10.2016; Views: 1299; Downloads: 153
.pdf Full text (1,01 MB)

12.
Doživljanje strahu učencev v šolskih situacijah
Alenka Avbelj, 2017, master's thesis

Abstract: Strah je eno izmed osnovnih čustev, s katerim se posameznik srečuje tekom svoje življenjske poti. Pogosto se pojavi pred novim doživetjem. Otrok ta občutek strahu lahko doživlja ob vstopu v šolo in tekom šolanja v različnih šolskih situacijah, kot so ocenjevanje, javno nastopanje, neuspehi, odnosi z vrstniki in učitelji, nasilje ali pa pri posameznih šolskih predmetih. Namen raziskave je bil s pomočjo deskriptivne in kavzalno-neeksperimentalne metode preučiti doživljanje strahu učencev tretjih, petih in sedmih razredov ter zaznavanje učenčevih strahov s strani učiteljev, ki v raziskavi udeležene učence poučujejo. Podatki so bili pridobljeni z uporabo kvantitativne in kvalitativne tehnike anketiranja za učence ter kvalitativne tehnike polstrukturiranega intervjuja za učitelje razredne in predmetne stopnje v OŠ. Rezultati kažejo, da večina učiteljev zaznava strah učencev v različnih šolskih situacijah, kljub temu da njihovi učenci v večini ocenjujejo, da redko ali nikoli ne občutijo strahu v izbranih šolskih situacijah. Tako učitelji kot učenci najpogosteje zaznavajo prisotnost strahu pred ocenjevanjem/neuspehom. V primerjavi z dečki, ki nekoliko pogosteje izražajo strah do javnega nastopanja in neuspeha, pa dekleta pogosteje in intenzivneje izražajo strah v nekaterih drugih šolskih situacijah (strah pred nasiljem, zavračanjem vrstnikov, športnimi dejavnostmi). Glede na starost so rezultati pokazali, da mlajši učenci pogosteje in intenzivneje izražajo strah do vzgojnih alternativ (nasilje, kazen, moč avtoritete). S starostjo se veča strah pred neuspehom oziroma ocenjevanjem, zato torej učenci na višji stopnji dajejo večjo veljavo in bolj zaupajo avtoriteti, medtem ko mlajši lažje zaupajo svoje strahove svojim vrstnikom. Tako učenci kot učitelji menijo, da je najučinkovitejša alternativa pri premagovanju strahu pozitiven pristop, npr. pogovor, uporaba sprostitvenih tehnik za umiritev ali preusmeritev pozornosti.
Keywords: strah, šolska situacija, učenec, učitelj, spoprijemanje s strahom
Published: 02.06.2017; Views: 663; Downloads: 112
.pdf Full text (1,62 MB)

13.
Spoprijemanje s stresom in osebnostna čvrstost pri mladostnikih
Tamara Pukšič, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava strategije spoprijemanja s stresom in/v povezavi z osebnostno čvrstostjo mladostnikov. Namen oziroma cilj teoretičnega dela magistrskega dela je bil predstaviti pojem mladostništva in stresa ter značilnosti strategij spoprijemanja s stresom. Ker nas je v magistrskem delu zanimalo, kako se s stresom spoprijemajo mladostniki, koliko so osebnostno čvrsti in kako se ti področji povezujeta med seboj, smo želeli predstaviti tudi osebnostno čvrstost, z njo povezane pojme, kot je odpornost, in njeno povezanost s strategijami spoprijemanja s stresom. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu 143 mladostnikov in mladostnic. Zanimalo nas je, katere strategije uporabljajo, ko se soočajo s stresnimi situacijami. Prav tako smo želeli ugotoviti, koliko so mladostniki osebnostno čvrsti, kadar se soočajo z različnimi izzivi v življenju. Pri tem smo preučili razlike v odgovorih glede na spol, starost in učni uspeh. Na koncu smo ugotavljali povezanost med strategijami spoprijemanja s stresom in osebnostno čvrstostjo. Rezultati so pokazali, da mladostniki in mladostnice v povprečju enakovredno izbirajo strategije spoprijemanja s stresom. Največje razlike so se pokazale pri humorju, s katerim se mladostniki v večji meri odzovejo na stres, in pri iskanju emocionalne socialne podpore, kjer se mladostnice v stresnih situacijah v povprečju pogosteje odločijo poiskati emocionalno socialno podporo. Mladostniki v srednji adolescenci kažejo v primerjavi z mladostniki v zgodnji adolescenci pogostejšo uporabo aktivnega in načrtnega spoprijemanja s stresom. Mladostniki z višjim učnim uspehom se uspešneje spoprijemajo s stresom kot mladostniki z nižjim učnim uspehom, saj v povprečju pogosteje uporabljajo strategije, ki vodijo v konstruktivno spoprijemanje s stresom. Glede na rezultate osebnostne čvrstosti mladostnikov smo ugotovili, da dekleta dosegajo višjo osebnostno čvrstost kot fantje. Z raziskavo smo ugotovili, da obstaja zveza med osebnostno čvrstostjo in na problem osredotočenimi strategijami spoprijemanja s stresom. Posameznik, ki stresne situacije jemlje kot izziv in priložnost za osebnostno rast ter je angažiran, pogosteje uporablja na problem osredotočene strategije spoprijemanja s stresom. Posameznik se stresnih situacij loti aktivno in načrtno, pretehta možne korake, stopi v akcijo in prav tako pozitivno ponovno oceni stresorje ter jih ne zanika, ne beži pred njimi ali jih »pomete pod preprogo«.
Keywords: mladostništvo, spoprijemanje s stresom, strategije spoprijemanja s stresom, osebnostna čvrstost, odpornost
Published: 20.12.2018; Views: 578; Downloads: 123
.pdf Full text (935,29 KB)

14.
Zaznani stres in psihološko blagostanje: vloga zaznane socialne opore in spoprijemanja s stresom
Vanja Ivić, 2017, master's thesis

Abstract: Zaradi nenehnih obremenitev in pomanjkanja časa je stres prisoten pri vseh posameznikih, vendar pa je še posebej izrazit pri študentih na prehodu v odraslost (Arnett, 2000), saj je to obdobje sprememb in negotovosti, ki od posameznika zahtevajo dobre sposobnosti prilagajanja in spoprijemanja s stresorji. Namen pričujoče raziskave je torej bil raziskati povezanost med zaznanim stresom, spoprijemanjem s stresom, zaznano socialno oporo in psihološkim blagostanjem. Bolj specifično nas je zanimalo, ali adaptivne in maladaptivne oblike spoprijemanja ter različni viri zaznane socialne opore napovedujejo psihološko blagostanje in moderirajo odnos med zaznanim stresom in psihološkim blagostanjem. V raziskavi je sodelovalo 222 študentov (od tega 87,8 % žensk) iz različnih fakultet slovenskih univerz. Pridobljene podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnika o doživljanju stresa, vprašalnika spoprijemanja COPE, multidimenzionalne lestvice zaznane socialne opore in vprašalnika psihološkega blagostanja RPWB. Udeleženci so na slednje odgovarjali v obliki spletnega vprašalnika. Analiza rezultatov je pokazala, da na slovenskem vzorcu študentov zaznana opora prijateljev pozitivno napoveduje psihološko blagostanje, zaznani opori pomembnega drugega in družine pa moderirata odnos med zaznanim stresom in psihološkim blagostanjem. Izogibanje in spoprijemanje, usmerjeno na čustva in iskanje socialne opore, negativno napovedujeta psihološko blagostanje, individualno spoprijemanje, usmerjeno na problem, pa ga napoveduje pozitivno in tudi zmanjšuje negativno povezanost med zaznanim stresom in psihološkim blagostanjem. Vsi viri zaznane socialne opore se pozitivno povezujejo s spoprijemanjem, usmerjenim na čustva in iskanje socialne opore, zaznana opora družine pa se negativno povezuje z izogibanjem.
Keywords: zaznani stres, spoprijemanje s stresom, zaznana socialna opora, viri zaznane socialne opore, psihološko blagostanje
Published: 18.09.2017; Views: 680; Downloads: 191
.pdf Full text (1,06 MB)

15.
Individualni in situacijski dejavniki delovne učinkovitosti oseb s statusom invalidne osebe
Nina Fekonja, 2017, master's thesis

Abstract: V preteklosti je veliko raziskovalcev preučevalo odnos med delovno učinkovitostjo in mnogoterimi različnimi dejavniki. V pričujoči nalogi smo pozornost namenili odnosu, ki ga oblikuje delovna učinkovitost z izbranimi psihološkimi koncepti na populaciji zaposlenih invalidnih oseb. Uporabljeni so bili vprašalniki o delovni učinkovitosti, vprašalnik delovnih zahtev in resursov, vprašanje o delovnem zadovoljstvu in vprašalnik spoprijemanja s stresom. V raziskavi je sodelovalo 137 oseb, ki imajo status invalida in so zaposlene na prostem trgu dela, v invalidskem podjetju ali v zaposlitvenem centru. Rezultati so pokazali, da delovno učinkovitost najbolje napovedujejo raznolikost delovnih nalog in opora sodelavcev kot koncepta delovnih zahtev in resursov ter usmerjenost na problem, manj uporabne strategije in novejša dimenzija uporabe substanc in humorja kot strategije spoprijemanja s stresom. Pokazale so se tudi signifikantne razlike med skupinami glede na vrsto zaposlitve in delovne zahteve ter resurse. Do statistično pomembnih razlik je prišlo na dimenziji opora sodelavcev in poddimenziji instrumentalna opora sodelavcev med zaposlenimi v zaposlitvenem centru in zaposlenimi v invalidskem podjetju ter zaposlenimi v zaposlitvenem centru ter na prostem trgu dela. Do statistično pomembnih razlik je prišlo še med zaposlenimi glede na vrsto zdravstvenih težav in samooceno lastnih omejitev. Posamezniki, ki imajo psihofizične poškodbe in/ali bolezni, vrednotijo svoje težave višje oz. jih pri delu ovirajo bolj kot tiste, ki imajo bodisi samo fizične poškodbe in/ali bolezni bodisi samo psihične poškodbe in/ali bolezni. Ugotovitve tako nakazujejo, da je socialna opora na delovnem mestu bistvena sestavina uspešnega kadra, še posebej, ko govorimo o ranljivih skupinah. Nedvomno je vsaka invalidna oseba individuum zase, zato je edino pravilno, da je deležna individualne obravnave, pri posploševanju rezultatov moramo biti tako skrajno previdni. Kljub temu pa dobljeni podatki dajejo neke grobe smernice za nadgradnjo nadaljnjega dela z zaposlenimi invalidi, da bo zadovoljstvo s sodelovanjem prisotno, tako na strani delodajalca kot na strani zaposlenega invalida.
Keywords: invalidi, delovna učinkovitost, delovno zadovoljstvo, delovne zahteve in resursi, spoprijemanje s stresom
Published: 25.10.2017; Views: 412; Downloads: 114
.pdf Full text (1,10 MB)

16.
Stres in spoprijemanje s stresom v mladostništvu
Petra Dolenc, 2015, review article

Abstract: Mladostniki so zaradi številnih razvojnih sprememb in zahtev na različnih področjih življenja izpostavljeni večji verjetnosti doživljanja stresa, po drugi strani pa je prav obdobje mladostništva ključnega pomena za oblikovanje učinkovitih in konstruktivnih načinov soočanja s stresnimi situacijami. V preglednem prispevku predstavljamo značilnosti doživljanja stresa pri mladostnikih ter pomen spoprijemanja s stresom v tem obdobju. Natančneje opredelimo pojem spoprijemanje, osvetlimo različne načine spoprijemalnega vedenja in povzamemo pomembne dejavnike, ki vplivajo na soočanje s težavami v mladostništvu. Nazadnje izpostavimo še pomen merjenja spoprijemanja s stresom in predstavimo pregled izsledkov s področja razlik v spoprijemanju mladostnikov po spolu in starosti.
Keywords: stres, spoprijemanje, mladostniki, spol, starost, merjenje
Published: 03.10.2017; Views: 604; Downloads: 148
.pdf Full text (132,61 KB)
This document has many files! More...

17.
Miselna naravnanost o osebnosti kot dejavnik spoprijemanja s konflikti v partnerskih odnosih
Nina Piberčnik, 2017, master's thesis

Abstract: Po teoriji Carol Dweck je miselna naravnanost o osebnosti povezana s posameznikovimi odzivi na konflikt v partnerskem odnosu, pri čemer naj bi se miselno naravnani k rasti s konfliktom spoprijemali z ugodnejšimi slogi kot fiksno miselno naravnani. Namen raziskave je bil z nekaterimi spremembami v metodologiji replicirati študijo Kammrath in Dweck (2006) ter preveriti, ali se miselna naravnanost o osebnosti povezuje s slogi spoprijemanja s konflikti in ali je njihov napovednik. V raziskavi je sodelovalo 281 udeležencev (80.8 % žensk, 19.2 % moških). Povprečna starost udeležencev je bila 33. 4 leta, povprečna dolžina partnerskega razmerja pa 11.4 let. Uporabljen je bil vprašalniški sklop, ki je zajemal Vprašalnik implicitnih teorij o osebnosti (ITO) in Thomas-Kilmannov vprašalnik slogov spoprijemanja s konflikti (TKI), meril pa je tudi intenziteto neugodnih emocij, občutenih ob konfliktu s partnerjem, ter pomembnost, ki jo posameznik pripiše konfliktni situaciji. Rezultati so pokazali, da miselna naravnanost o osebnosti ni povezana z nobenim izmed slogov spoprijemanja s konflikti in ni njihov napovednik, sta pa s slogoma tekmovanje in prilagajanje povezani intenziteta neugodnih emocij (ki sloga tudi napoveduje) ter pomembnost konflikta. Ugotovljeno je bilo še, da se mlajši posamezniki v krajših razmerjih bolj prilagajajo partnerju ter uporabljajo slog sodelovanje, medtem ko starejši ljudje v daljših razmerjih uporabljajo slog izogibanje. Analiza glavnih komponent je medtem pokazala še, da gre pri miselni naravnanosti za dve ločeni komponenti. Ugotovitve nagovarjajo k ponovnemu preučevanju povezanosti vseh omenjenih spremenljivk, povezanih s slogi spoprijemanja s konflikti, predvsem miselne naravnanosti. Vsekakor prva slovenska raziskava o miselni naravnanosti o osebnosti na podlagi rezultatov naslavlja vprašanje realnosti in koherentnosti teorije o miselni naravnanosti ter poziva k nadaljnjim raziskavam in repliciranju študij. Dokler teorija C. Dweck ne bo večkrat preverjena, je treba do nje pristopati z distanco in se vzdržati implementiranja njenega glavnega koncepta v prakso.
Keywords: miselna naravnanost, osebnost, konflikti, spoprijemanje, emocije, odnosi
Published: 13.12.2017; Views: 1494; Downloads: 485
.pdf Full text (1,42 MB)

18.
Spoprijemanje s stresom pri študentih pedagogike
Tjaša Pisanec, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu raziskujemo načine in metode, ki jih študenti dvopredmetnega študija pedagogike na Filozofski fakulteti Maribor uporabljajo za spoprijemanje s stresom kot posledico študijskih obremenitev. Najprej v sklopu teoretičnega dela opredelimo stres, opišemo vrste, faze in simptome stresa, predstavimo različne tehnike in strategije spoprijemanja s stresom ter vrsto raziskav, ki zadevajo tematiko stresa med študentsko populacijo. V empirični raziskavi, v kateri je sodelovalo 112 študentov, proučujemo stopnjo stresa študentov, pogostost doživljanja stresa zaradi študijskih obveznosti, stresnost določenih vidikov študija, doživljanje simptomov stresa in uporabo različnih načinov spoprijemanja s stresom. Pri tem nas zanima obstoj razlik glede na letnik študija, povprečno oceno posameznika in v dveh primerih tudi stopnjo stresa študentov. Rezultati prikazujejo nizko oceno stresnosti dvopredmetnega študija pedagogike, saj večina študentov stres, povezan s študijem, doživlja le včasih. Najpogostejše metode, ki jih študenti uporabljajo v namene obvladovanja in zmanjševanja stresa, so vsakodnevne dejavnosti, ki imajo že same po sebi sproščujoč vpliv na človeka, kot so telesna aktivnost, hobiji, druženje s prijatelji ipd. Precej manjše število študentov uporablja zahtevnejše relaksacijske in kognitivne tehnike, s katerimi so podrobneje seznanjeni v času študija.
Keywords: stres, študenti, spoprijemanje s stresom, tehnike sproščanja
Published: 20.12.2018; Views: 343; Downloads: 79
.pdf Full text (1,51 MB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica