Search the digital library catalog

Abstract: V preteklosti je veliko raziskovalcev preučevalo odnos med delovno učinkovitostjo in mnogoterimi različnimi dejavniki. V pričujoči nalogi smo pozornost namenili odnosu, ki ga oblikuje delovna učinkovitost z izbranimi psihološkimi koncepti na populaciji zaposlenih invalidnih oseb. Uporabljeni so bili vprašalniki o delovni učinkovitosti, vprašalnik delovnih zahtev in resursov, vprašanje o delovnem zadovoljstvu in vprašalnik spoprijemanja s stresom. V raziskavi je sodelovalo 137 oseb, ki imajo status invalida in so zaposlene na prostem trgu dela, v invalidskem podjetju ali v zaposlitvenem centru. Rezultati so pokazali, da delovno učinkovitost najbolje napovedujejo raznolikost delovnih nalog in opora sodelavcev kot koncepta delovnih zahtev in resursov ter usmerjenost na problem, manj uporabne strategije in novejša dimenzija uporabe substanc in humorja kot strategije spoprijemanja s stresom. Pokazale so se tudi signifikantne razlike med skupinami glede na vrsto zaposlitve in delovne zahteve ter resurse. Do statistično pomembnih razlik je prišlo na dimenziji opora sodelavcev in poddimenziji instrumentalna opora sodelavcev med zaposlenimi v zaposlitvenem centru in zaposlenimi v invalidskem podjetju ter zaposlenimi v zaposlitvenem centru ter na prostem trgu dela. Do statistično pomembnih razlik je prišlo še med zaposlenimi glede na vrsto zdravstvenih težav in samooceno lastnih omejitev. Posamezniki, ki imajo psihofizične poškodbe in/ali bolezni, vrednotijo svoje težave višje oz. jih pri delu ovirajo bolj kot tiste, ki imajo bodisi samo fizične poškodbe in/ali bolezni bodisi samo psihične poškodbe in/ali bolezni. Ugotovitve tako nakazujejo, da je socialna opora na delovnem mestu bistvena sestavina uspešnega kadra, še posebej, ko govorimo o ranljivih skupinah. Nedvomno je vsaka invalidna oseba individuum zase, zato je edino pravilno, da je deležna individualne obravnave, pri posploševanju rezultatov moramo biti tako skrajno previdni. Kljub temu pa dobljeni podatki dajejo neke grobe smernice za nadgradnjo nadaljnjega dela z zaposlenimi invalidi, da bo zadovoljstvo s sodelovanjem prisotno, tako na strani delodajalca kot na strani zaposlenega invalida.
Keywords: invalidi, delovna učinkovitost, delovno zadovoljstvo, delovne zahteve in resursi, spoprijemanje s stresom
Published in DKUM: 25.10.2017; Views: 1449; Downloads: 175
Full text (1,10 MB)

Abstract: Zaradi nenehnih obremenitev in pomanjkanja časa je stres prisoten pri vseh posameznikih, vendar pa je še posebej izrazit pri študentih na prehodu v odraslost (Arnett, 2000), saj je to obdobje sprememb in negotovosti, ki od posameznika zahtevajo dobre sposobnosti prilagajanja in spoprijemanja s stresorji. Namen pričujoče raziskave je torej bil raziskati povezanost med zaznanim stresom, spoprijemanjem s stresom, zaznano socialno oporo in psihološkim blagostanjem. Bolj specifično nas je zanimalo, ali adaptivne in maladaptivne oblike spoprijemanja ter različni viri zaznane socialne opore napovedujejo psihološko blagostanje in moderirajo odnos med zaznanim stresom in psihološkim blagostanjem. V raziskavi je sodelovalo 222 študentov (od tega 87,8 % žensk) iz različnih fakultet slovenskih univerz. Pridobljene podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnika o doživljanju stresa, vprašalnika spoprijemanja COPE, multidimenzionalne lestvice zaznane socialne opore in vprašalnika psihološkega blagostanja RPWB. Udeleženci so na slednje odgovarjali v obliki spletnega vprašalnika. Analiza rezultatov je pokazala, da na slovenskem vzorcu študentov zaznana opora prijateljev pozitivno napoveduje psihološko blagostanje, zaznani opori pomembnega drugega in družine pa moderirata odnos med zaznanim stresom in psihološkim blagostanjem. Izogibanje in spoprijemanje, usmerjeno na čustva in iskanje socialne opore, negativno napovedujeta psihološko blagostanje, individualno spoprijemanje, usmerjeno na problem, pa ga napoveduje pozitivno in tudi zmanjšuje negativno povezanost med zaznanim stresom in psihološkim blagostanjem. Vsi viri zaznane socialne opore se pozitivno povezujejo s spoprijemanjem, usmerjenim na čustva in iskanje socialne opore, zaznana opora družine pa se negativno povezuje z izogibanjem.
Keywords: zaznani stres, spoprijemanje s stresom, zaznana socialna opora, viri zaznane socialne opore, psihološko blagostanje
Published in DKUM: 18.09.2017; Views: 2160; Downloads: 432
Full text (1,06 MB)

Abstract: Osrednji namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako učitelji na Osnovni šoli doživljajo stres ter kako se z njim spopadajo. Preučili smo, kateri dejavniki so ključni za nastanek stresa na delovnem mestu učitelja; poseben poudarek smo namenili spopadanju učiteljev s stresom na delovnem mestu ter kako stres omiliti. Spoznali smo dejavnike za nastanek stresa na delovnem mestu učitelja ter opredelili nekatere vzroke in posledice stresa na delovnem mestu za učitelje, sodelavce ali organizacijo. Ob koncu pa smo predstavili še načine in ukrepe za omilitev oziroma preprečevanje stresa, s katerimi se učitelji srečujejo. Glede na to, da smo v prvem delu diplomskega dela največji poudarek namenili spoprijemanju učiteljev s stresom ter temu, kako namesto stresa vzpostavimo dobro počutje, smo predstavili tudi nekaj preventivnih ukrepov, ki nas morda obvarujejo pred vsakodnevnim pojavom stresa. V drugem delu pa smo v ospredje postavili raziskovanje pojava stresa na delovnem mestu učiteljev v Osnovni šoli Žiri. Raziskava je temeljila na stopnji stresa, ki ga učitelji doživljajo, in če vodilni storijo dovolj, da bi stres poskušali omiliti. Z raziskavo smo poskušali učiteljem bolj približati posledice stresa in jih posvariti, da naj bomo ob pojavu stresa bolj pozorni na svoje obnašanje, naj se ne zapirajo vase ter naj se ob prevelikem stresu pogovorijo s svojimi bližnjimi ali z zdravstvenim osebjem. Problem stresa in posledice, ki jih lahko prinese stres, smo predstavili na preprost način, vse od njegovega začetka pa do kasnejših faz. Raziskava je bila tudi neke vrste namen, da učitelje opozorimo, naj svoje stresne situacije poskušajo reševati v začetnih fazah, saj je lahko spoprijemanje z vsakodnevnim stresom velik problem tako za psihično kot tudi fizično zdravje. Hkrati pa smo v raziskovalnem delu odkrili, v kolikšni meri je bil stres prisoten med učitelji na Osnovni šoli v Žireh, kako dobro se učitelji spoprijemajo z njim ter kakšne vrste tehnik za sproščanje oziroma omilitev stresa uporabljajo. Z nami je v intervjuju o najbolj stresni situaciji spregovorila tudi ena izmed osnovnošolskih učiteljic.
Keywords: stres, učitelj, stres na delovnem mestu učitelja, dejavniki stresa, spoprijemanje s stresom.
Published in DKUM: 25.10.2016; Views: 2566; Downloads: 277
Full text (1,01 MB)

Abstract: Nasilje je prisotno v vsaki šoli in z njim se morajo spoprijeti delavci šole. Pomembno je, da se ne slepijo pred nastalim problemom, ampak ga poizkusijo rešiti in preprečiti njegovo ponovitev. Namen diplomske naloge je s pomočjo anketnega vprašalnika proučiti, kako se učitelji osnovnih šol spoprijemajo z različnimi oblikami nasilja in tako s pomočjo odgovorov ponuditi izbor različnih načinov za zmanjševanje le-tega oziroma predstaviti boljše rešitve, kot sta umik in ignoriranje. Učitelji včasih ne vedo, kako se spoprijeti z nasiljem, če se le-to pojavi, zato je pomembno sodelovanje celotne šole. Pomembna so tudi dodatna izobraževanja za delavce šole. Vedno več šol, institucij in drugi strokovnjaki izvajajo različne projekte na temo spoprijemanja z nasiljem in tako dajo drugim, ki se s tem ne znajo spoprijeti, različne možnosti in ideje, kako se lotiti reševanja problema. V raziskavi je sodelovalo sto učiteljev iz enajstih šol iz okolice Celja, Maribora, Ljubljane, Črne na Koroškem in Ptuja. Štirinajst učiteljev podatka o regiji, v kateri poučujejo, ni navedlo. Rezultati moje raziskave so pokazali, da so na šolah pri preprečevanju nasilja najbolj uspešni dežurni učitelji, saj se po navadi nasilje dogaja v skritih prostorih oziroma tam, kjer ni prisotne odrasle osebe. Iz odgovorov je bilo možno razbrati, da se učitelji težje spoprimejo z družinskim nasiljem. Dostikrat sploh ne rešijo problema, saj niso prepričani, ali se ta vrsta nasilja sploh dogaja in jih je tako posledično strah reakcije staršev. Tisti pa, ki se s tem spoprimejo, večinoma sodelujejo s šolsko svetovalno službo. Učitelji so tudi mnenja, da na šolah namenijo dovolj časa za pogovor o nasilju in reševanju le-tega in videti je, da pri tem sodeluje celotna šola oziroma si med seboj pomagajo.
Keywords: medvrstniško nasilje, družinsko nasilje, spoprijemanje z nasiljem, ukrepi za zmanjševanje nasilja, učitelji
Published in DKUM: 16.02.2016; Views: 1723; Downloads: 194
Full text (1015,02 KB)

Abstract: Bolečina ni le znak bolezni, večkrat je povsem samostojen pojav, ki pa je vselej povezan s psihološkimi dejavniki (Sternberg, 1973). Posebno o kronični, ponavljajoči se bolečini, ki se postopno razvije kot sindrom fizioloških, psiholoških in vedenjskih sprememb, v odvisnosti druga od druge, je treba razmišljati v tej smeri. V raziskavo smo naključno zajeli 50 oseb s tenzijskim glavobolom, ki so v zadnjem letu večkrat iskali zdravniško pomoč. Preverili smo jakost njihove bolečine, njeno trajanje, obseg doživetih obremenitev in potrebnih prilagoditvenih poskusov, konstitucionalne oziroma temperaturne značilnosti načine spoprijemanja, osebnostne poteze, vlogo bolečine v intra in intersubjektnem komuniciranju. Rezultate smo s pomočjo multivariatne analize variance (MANOVA) primerjali s kontrolno skupino in podatke testirali z analizo variance. Oseba, ki trpi in pričakuje pomoč, je v naši skupini največkrat ženska, poročena, z osnovnošolsko ali srednješolsko izobrazbo, stara okrog 40 let. Kot kaže se bolečina pojavi v stanju stresne izčrpanosti, ki pa ni odvisna le od ocene doživetih obremenitev ter poskusov razrešiti jih, pač pa tudi od konstitucijsko šibkejšega živčnega aparata teh oseb in njihovega manj učinkovitega sloga spoprijemanja s problemi. Pomemben dejavnik vztrajanja bolečine se skriva v njihovi odvisnosti od socialnega polja pa tudi v odzivih drugih oseb (zdravnik, partner). Pomembno je, da se v obravnavi oseb s kronično bolečino, posebno še tistih s tenzijskim glavobolom, naslonimo na bio-psihosocialni model bolečine ter take osebe vključimo v integrativno terapijo, katere del je tudi psihološka obravnava. Vloga psiholoških dejavnikov v pojavnosti bolečine mora biti zato jasna, saj tudi tako lahko preprečimo kronifikacijo pojava.
Keywords: bolečina, biopsihosocialni model, kronični glavoboli, temperament, spoprijemanje, socialno učenje
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2856; Downloads: 171
Link to full text