| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
FORENZIČNA PSIHOLOGIJA IN VERODOSTOJNOST PRIČ (KRIMINOLOŠKI VIDIK)
Nina Potočnik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je po vsebinski plati razdeljeno na dva dela. V prvem delu poskušam pravnikom približati področje forenzične psihologije s predstavitvijo problematike nesoglasja med psihologi glede same definicije, njen zgodovinski razvoj ter predstavitev posameznih vidnejših predstavnikov in njihovih odmevnejših odkritij. V strokovnih krogih je govora o konfliktu med pravom in psihologijo, zaradi česar je pozornost namenjena tudi načinom interakcije med obema disciplinama ter možnih vzrokih za napetost med njima. Nadalje je predstavljena členitev forenzične psihologije kot vede na več specialnih smeri in najpogosteje uporabljene metode znotraj le teh. Psihologija je posplošeno gledano študija človeškega obnašanja in se posledično navezuje tudi na pravo, ki kot primarni instrument služi družbi za nadzor le tega. Morda prav to pojasnjuje razlog, zakaj je pravo tako rodoviten vir raziskovalnih idej za psihologe. Verodostojnost pričanja je eno izmed najpogosteje v tuji strokovni literaturi obravnavanih in raziskanih področij, zaradi česar sem se tej temi posvetila v drugem delu diplomske naloge. Predstavljen je institut zaslišanja priče ter dejavniki, ki vplivajo na dokazno vrednost pričanja, razdeljeni posplošeno gledano na zunanje dejavnike zaznavanja in notranje dejavnike, ki so povezani z osrednjo in končno obdelavo podatkov. Spomin priče, ki igra ključno vlogo v predkazenskih in kazenskih postopkih, žal ni nezmotljiv. Tako so v tem sklopu obravnavani izvori nenatančnosti spominske obnove: spominske napake, nezmožnost priklica podatkov iz dolgoročnega spomina ter gotovost v lasten spomin. Nadalje so predstavljene osebnostne lastnosti, ki vplivajo na značilnost spominske obnove in zadnja faza – izpoved priče, katera le redko predstavlja pravo "adaequatio rei et mentis". Diplomsko delo zaključim s spoznanjem, da zgolj praktično znanje o duševnosti, pridobljeno z življenjskimi izkustvi, za ocenitev verodostojnosti priče ni dovolj. Tako bi bilo primerno, da bi imel vsak ocenjevalec resničnosti in verodostojnosti izjav priče vsaj osnovno znanje iz tekom diplomskega dela obravnavanih in predstavljenih psiholoških dejavnikov ter posledično, če tega znanja nima, da pritegne za oceno verodostojnosti izjave za to specializiranega forenzičnega psihologa.
Keywords: forenzična psihologija, zgodovinski razvoj, definicija, forenzična psihologija in pravo, smeri in metode, verodostojnost pričanja, dejavniki, spominska obnova, zaslišanje priče, psiholog – sodni izvedenec.
Published: 09.05.2014; Views: 1881; Downloads: 356
.pdf Full text (4,93 MB)

2.
Povezava med Eysenckovimi osebnostnimi potezami in spominsko obnovo
Igor Areh, 2008, original scientific article

Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo povezanosti med osebnostnimi potezami in količino ter točnostjo spominskega priklica, kar bi omogočilo oblikovanje modela za napovedovanje verodostojnosti pričanja očividcev kaznivih dejanj. Raziskovalne hipoteze temeljijo na dosedanjih raziskovalnih in teoretičnih pričakovanjih: visok nevroticizem, psihoticizem in visoka introvertnost so povezani z manjšo točnostjo in količino spominske obnove. V raziskavi je sodelovalo 280 študentov, starih od 18 do 21 let. Po uporabi osebnostnega vprašalnika EPQ-R so si udeleženci ogledali posnetek telesnega napada na žensko, ki se je končal z ropom. Po sedmih dnevih sem s čeklisto ugotavljal točnost in količino spominske obnove. Ugotovil sem, da psihoticizem ni povezan s točnostjo in količino spominske obnove. Ekstravertnost pri moških ne korelira z merjenimi značilnostmi spominske obnove, pri ženskah pa je pozitivno povezana le s količino spominske obnove. Visok nevroticizem je pri ženskah povezan z manj točno in količinsko siromašnejšo obnovo. Pri moških je visok nevroticizem povezan le z manjšo količino obnovljenih podatkov. Kaže, da lahko pri ekstravertnih ženskah pričakujemo večjo količino spontano navedenih informacij o dogodku, pri tem ni upravičeno pričakovati bolj točne spominske obnove. Dobljeni korelacijski koeficienti so nizki in sklepam, da uporabnega modela za napovedovanje verodostojnosti pričanja ni mogoče izoblikovati. Šibkost raziskave je manjša reprezentativnost vzorca, saj je povprečna vrednost osebnostne poteze ekstravertnost nižja od normativnih vrednosti. Ugotovitve raziskave so pomembne za učinkovitejše presojanje verodostojnosti pričanja očividcev, prispevajo pa tudi k razjasnitvi odnosov med osebnostnimi potezami in spominsko obnovo. Prednost raziskave je v višji ekološki veljavnosti, saj je izvedena na način, ki posnema dogajanje v resničnosti.
Keywords: osebnostne lastnosti, vprašalniki osebnosti, Eysenckov vprašalnik osebnosti (EPQ-R), Eysenck, spominska obnova, pričanje očividcev
Published: 10.07.2015; Views: 677; Downloads: 35
URL Link to full text

Search done in 0.03 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica