| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Razlike med spoloma v opisovanju storilcev kaznivih dejanj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Tjaša Trnovšek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Za ugotavljanje razlik med spoloma v opisovanju storilcev kaznivega dejanja je pomembno poznavanje in delovanje spomina ter zaznavanje. V teoretičnem delu diplomske naloge sem se najprej posvetila spominu, njegovemu delovanju in spominskim napakam. Posebno poglavje sem posvetila tudi zaznavanju – dejavnikom, ki vplivajo na zaznavanje, času trajanja dogodka, dejavnikom obdelave podatkov in motnjam zaznave. V zadnjem poglavju teoretičnega dela pa pišem o vplivu spola na zaznavanje, natančneje o razlikah med spoloma ter o vplivu možganov. V empiričnem delu sem analizirala odgovore študentov Fakultete za varnostne vede, ki so jih zapisali v anketni vprašalnik po ogledu doma posnetega videa. Zanimalo me je, ali res pride do razlik med spoloma pri opisovanju specifičnih detajlov glede na spol ter ali si ženske res bolje zapomnijo barve oblačil in las storilcev ter predmetov, moški pa avtomobile in registrske številke. V raziskavi je sodelovalo 32 udeležencev, od tega je bilo 19 žensk in 13 moških. Na podlagi analize anketnih vprašalnikov sem ugotovila, da res prihaja do razlik med spoloma, in sicer glede na njihove interese. Ženske so si veliko bolje zapomnile barve oblačil storilcev in predmete, ki so jih imeli storilci pri sebi, moški pa avtomobile (znamke, modele). Tudi pri navajanju registrske številke so bili moški bolj uspešni, čeprav so bile tudi pri njih navedbe le delne. Vendar tudi del številke pomaga pri odkrivanju storilcev. Moški so bili uspešnejši tudi pri opisovanju odtujenih predmetov. Na podlagi podatkov, ki sem jih pridobila z analizo, lahko moje domneve deloma potrdim in deloma ovržem, saj je prihajalo tudi do razlik, tam kjer nisem pričakovala.
Keywords: pričanje, spomin, spominjanje, zaznavanje, ženske, moški, razlike med spoloma, diplomske naloge
Published: 20.11.2013; Views: 1184; Downloads: 128
.pdf Full text (556,97 KB)

2.
Spominski priklic pri starostnikih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Lucija Cizej, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo govori o staranju in vplivu le-tega na fizične ter psihične sposobnosti posameznika. Osredotoča se na starejšo populacijo ter njen spomin v povezavi s pričanjem. Poleg starosti so opisane še druge lastnosti ter dejavniki, ki se povezujejo s pričanjem očividca. V raziskavi smo na vzorcu tridesetih starostnikov med 65 in 91 letom primerjali rezultate prostega priklica in prepoznave. Ugotavljali smo tudi razliko med moškimi in ženskami ter mlajšimi in starejšimi starostniki. Sodelovalo je enajst moških in devetnajst žensk. Povprečna starost vseh sodelujočih v raziskavi je bila 76,9 let. Udeleženci so po ogledu videoposnetka ropa najprej izpolnili vprašalnik, ki se je nanašal na prosti priklic in zatem še vprašalnik, kjer so morali med pravilnimi in napačnimi odgovori prepoznati pravilnega. Rezultati raziskave so pokazali, da so mlajši starostniki priklicali več točnih podatkov kot starejši: o osrednjem dogodku, bolj natančni so bili pri opisu okolice in opisu fizičnih lastnosti oseb s posnetka. Pri primerjavi rezultatov prostega priklica in prepoznave smo ugotovili, da starostniki pogosteje prikličejo bolj točne podatke o dogajanju in osebah pri prepoznavi. Po primerjavi odgovorov, ki so jih podali udeleženci, so ugotovitve pokazale, so ženske in moški po uspešnosti izenačeni. Medtem, ko so ženske priklicale bolj natančen opis osrednjega dogodka in jih je več omenilo, ter opisalo torbico, so moški podali bolj točne odgovore v zvezi z opisom avtomobila, oseb, podrobnosti in predmetov iz okolice.
Keywords: pričanje, spomin, spominjanje, priklic, prepoznava, starejši ljudje, diplomske naloge
Published: 19.11.2013; Views: 982; Downloads: 247
.pdf Full text (992,26 KB)

3.
O lepem (tò kalón) skozi Platonove dialoge
Nina Lučić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Platon velja za enega najbolj vplivnih literarnih umetnikov in filozofov zahodnega sveta, ki je postavil prve temelje estetike. Njegova dela so polna poskusov in sugestij, nedvomno tudi polna prečudovitih vpogledov. Celovito rečeno Platonova dela niso sistematična, se pa v njih jasno pojavlja filozofija lepega, filozofija, ki še danes premika meje estetike, umetnosti in filozofije. Namen našega »sprehoda po lepem« bo spoznati, uvideti in definirati pojem tò kalón. Pot vrnitve v antično Grčijo, v osrčje filozofije, pa nas ne bo vodila skozi definiense definienduma niti skozi sodobne filozofske ozire, ampak nam bo ta starodavna kultura sama razkrila dvoumnost in kompleksnost, ki se skrivata v pojmu tò kalón. Beseda tò kalón ima mnogo pomenov, ki se med sabo prepletajo in dopolnjujejo, njena naravna razsežnost in pojmovna raven je v antiki dosega načelo kalokagathia. Med ključne pomene razumevanja lepega nedvomno spadata tudi čutna lepota in etična lepota/dobrota. Lepota ne potrebuje telesnega nosilca, saj njena avtonomna eksistenca sije povsod in vsak etično izobražen človek v sebi nosi težnjo po lepoti, katere prvobitno naj ne bi iskal v fizičnem svetu, temveč v notranjem, torej v duši. Pri Platonu velja tudi to, da je utrpevanje lepega eden izmed najbolj mogočnih izkustev, ki jih lahko človek izkusi v svojem življenju. Zaradi teh in podobnih pogledov je teorija lepega pomembna tako za nas posameznike kot tudi za zgodovino filozofije ter predvsem za domeno estetike in umetnosti. Platonovi dialogi s Sokratovo iniciativo nas tako popeljejo v osupljiv svet lepega, v katerem lahko spoznamo lépo v njegovi polni manifestaciji. »Sprehod po lepem« nas bo tako popeljal v misterije, kjer pa ne bomo spoznali le »lépega po sebi« in tega, da je eros »nekje vmes« med lepim in grdim, temveč tudi to, da znotraj pojma »lépo« obstajajo vzponi, katerih bistvo ni nič drugega, kakor razumeti »lépo po sebi« v njegovi polni manifestaciji oziroma v vseh njegovih oblikah, njihov cilj pa je uvesti »lépo« kot resnično človeško vrlino. Najvišji vzpon in obenem sklep diplomskega dela bo »metafilozofski« dialog, v katerem nas Sokrat skozi palinodijo uči o »božanski blaznosti« in o tem, da je vsaka duša nesmrtna ter da je lepota paradigma za resnico, ki so jo sposobni spoznati le tisti, ki so modri, saj le-ti živijo najbolj krepostna življenja – med slednje nedvomno spadajo tudi filozofi.
Keywords: tò kalón, lépo, dobro, kalokagathia, eros, utrpevati, utelešenje, spominjanje, vzpon, uvid, sámo po sebi, filozofija, Platon, Hipija Večji, Simpozij, Fajdros.
Published: 24.08.2016; Views: 486; Downloads: 79
.pdf Full text (1,29 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica