Search the digital library catalog

Abstract: Dandanes je nasilje veliko bolj razširjeno po svetu in tudi pri nas. Nasilje v družini je oblika nasilja, ki je razširjena v vseh starostnih, socialnih, izobrazbenih in poklicnih slojih. Ogroža večinoma najbolj občutljive skupine ljudi kot so: otroci, ženske in starejši. Nasilje se prične zelo neopazno in prikrito v udobju doma. Najprej se prične s psihičnim nasiljem, nato se vedno bolj stopnjuje do verbalnega in kasneje tudi do fizičnega. Že od nekdaj je bilo nasilje v družini tabu tema, vendar je nasilja vse več in bi si želela, da bi se o tem več govorilo. Ljudje bi morali biti bolj ozaveščeni, kar bi mogoče nasilje preprečilo ali vsaj nekoliko prej končalo. Diplomska naloga obsega primerjavo nasilja v družini med evropskim svetom s poudarkom na Sloveniji ter Bližnjim vzhodom s poudarkom na Afganistanu. Obravnavala sem pojavnost nasilja v omenjenih svetovih. Raziskala sem, kako rešujejo nasilje v družini na področju Afganistana in kako pri nas. To sem raziskala s pomočjo sistematičnega pregleda literature. Predstavila sem tudi različne vrste nasilja ter splošne informacije o nasilju v družini. Policija v Afganistanu se v veliko primerih ne odzove na klice povezane z nasiljem, zato veliko primerov ostane skritih in posledično tudi predstavlja večjo nevarnost za žrtve. Poleg tega se veliko število žensk v Afganistanu sploh boji poklicati policijo na pomoč zaradi strahu pred družinskimi člani. Na drugi strani pa je v Sloveniji kazenski zakonik (191.člen), ki preprečuje vsakršno nasilje v družini. Kljub zakonom pa je tudi v Sloveniji veliko število primerov nasilja v družini.
Keywords: nasilje v družini, psihično nasilje, verbalno nasilje, ekonomsko nasilje, spolno nasilje, Evropa, Bližnji vzhoddiplomske naloge
Published in DKUM: 05.12.2024; Views: 0; Downloads: 23
Full text (586,38 KB)

Abstract: Spolno nasilje je izjemno pomemben družbeni problem. Je ena najhujših oblik diskriminacije žensk in močan instrument zatiranja žensk, ki ohranja neenakost spolov in s tem onemogoča razvoj družbe. Spolno nasilje je storjeno proti volji druge osebe ne glede na to, ali žrtev ni dala privolitve ali je storilec ni mogel pridobiti, ker gre za otroka ali šibko osebo. Vsekakor pa nikoli ne smemo pozabiti, da je spolno nasilje nasilno dejanje in ne nujno spolno dejanje. Gre za nasilje, ki ne vključuje le fizičnega napada, temveč kršitev človekovih osebnih intimnih in psihičnih meja. Obkrožajo ga številni miti in stereotipi, katerih namen je zmanjšati resnost doživetega nasilja, obtožiti žrtev, najti olajševalne okoliščine za storilce, skupni imenovalec večine teh mitov pa je globoko zakoreninjena neenakost spolov. Spolno nasilje nosi s seboj številne negativne konotacije, predvsem tiste, ki žrtev postavljajo na »sramotilni steber«. Obstaja veliko oblik spolnega nasilja. Novodobna oblika spolnega nasilja, povezana z vse večjo uporabo interneta, je kibernetsko spolno nasilje. Tovrstno nasilje še ni tako dobro raziskano kot klasične oblike spolnega nasilja, prizadene pa ravno najbolj šibke člane naše družbe, otroke in mladostnike. Kibernetsko okolje vsebuje svoje specifike, zaradi česar menimo, da bi se moralo razvijati več specifičnih preventivnih ukrepov in načinov za preprečevanje spolnega nasilja v tovrstnem okolju. V diplomskem delu smo ugotovili, da je velik pomen tudi v ozaveščanju in izobraževanju ljudi o spolnem nasilju in različnih oblikah le-tega. Na ta način bi se lahko tovrstno nasilje hitreje prepoznalo, kar bi lahko posledično pripeljalo tudi do več prijav. Prav tako pa bi se lahko v očeh družbe ovrgle stigme, povezane s spolnim nasiljem.
Keywords: spolno nasilje, preprečevanje, kibernetsko spolno nasilje, diplomske naloge
Published in DKUM: 28.05.2024; Views: 231; Downloads: 84
Full text (1,11 MB)

Abstract: Namen magistrske naloge je bil raziskati spolno nadlegovanje v študentskih kampusih in se pri tem osredotočiti na pojav, razumevanje in posledice med študenti. V teoretičnem delu smo uporabili metodo deskripcije, kjer smo osvetlili začetke pojava spolnega nadlegovanja, različne opredelitve avtorjev, razširjenost in prijave ter zakonsko zaščito. Poglobljeno smo spoznali tudi organizacije za preprečevanje teh pojavov in se dotaknili negativnih posledic spolnega nadlegovanja. V empiričnem delu smo s spletno anketo raziskali pojavnost spolnega nadlegovanja med študenti v študentskih kampusih. Opazili smo, da ženske hitreje interpretirajo določena dejanja kot spolno nadlegovanje v primerjavi z moškimi. Pogosteje se spolno nadlegovanje pojavlja med študentkami. Večina študentov kot storilce prepoznava neznance moškega spola, ki so pogosto pod vplivom alkohola. Sram in strah sta najpogostejši posledici. Raziskava je tudi razkrila, da polovica študentov ne pozna zakonodaje o spolnem nadlegovanju, hkrati pa menijo, da kampusi in fakultete k preprečevanju prispevajo premalo. Študenti kažejo omejeno poznavanje organizacij in gibanj za preprečevanje spolnega nadlegovanja, kar poudarja potrebo po izboljšani ozaveščenosti. Raziskava je pristopila k tej nujni problematiki z namenom razumevanja globljih vzrokov, posledic ter oblik spolnega nadlegovanja. S poglobljeno analizo in empiričnimi študijami smo skušali osvetliti raznolikost in obseg tega problema. Naloga prispeva k literaturi in razpravam o spolnem nadlegovanju ter ponuja vpogled, ki lahko služi kot temelj za razvoj bolj učinkovitih strategij preprečevanja in obravnavanja te družbeno relevantne tematike.
Keywords: spolno nadlegovanje, študentski kampusi, študenti, spolno nasilje
Published in DKUM: 28.03.2024; Views: 271; Downloads: 94
Full text (2,18 MB)

Keywords: spolno nasilje, profil storilca, kazniva dejanja, spolni delikti, spolne deviacije, pedofilija
Published in DKUM: 11.03.2024; Views: 181; Downloads: 12
Full text (571,23 KB)

Abstract: Magistrsko delo vsebinsko obravnava modele determinacije spolnih deliktov skozi teoretični, komparativni in praktični vidik. Analiza je sprva usmerjena v zgodovinsko najstarejši model prisile, ki temelji na tradicionalnem dojemanju spolnega ravnanja kot nasilnega dogodka, storjenega s strani popolnega neznanca. Za izpolnitev biti kaznivega dejanja spolnega nasilja ali posilstva je model prisile zahteval določeno t. i. prisilitveno ravnanje, ki se je v slovenskem prostoru manifestiralo v obliki sile ali grožnje, hkrati je morala žrtev izkazati enakovreden upor ali pa je kot tak moral biti pričakovan in strt. Žrtvin upor je simboliziral nestrinjanje z neželenim spolnim ravnanjem. Vsi teoretični napori in tendence po zajemanju širšega družbenega dogajanja na področju spolnosti, ki jih model prisile ni mogel kaznovati zaradi žrtvine pasivnosti, presenečenj ali zvijač, so vodili v razvoj modela soglasja, ki se deli na model prepoznavne zavrnitve in model afirmativnega soglasja. Prvo omenjeni zahteva izrecno izraženo nesoglasje do določenega spolnega ravnanja, model afirmativnega soglasja, ki je po najnovejši novelirani ureditvi KZ-1H uzakonjen tudi v slovenskem katalogu spolnih deliktov, v svoji zakonski biti zahteva izrecno podano soglasje za določeno spolno ravnanje – odsotnost tega imperativa nujno vzpostavi kaznivost. Izpostavljeni modeli determinacije spolnih deliktov so nadrobno predstavljeni, proučeni in medsebojno primerjani, izpostavljene so njihove glavne prednosti in največje slabosti, skozi vzporedno revizijo sodne prakse. Cilj magistrskega dela ni zgolj teoretična in primerjalna analiza, zato je finalno razprava usmerjena k podrobnemu pregledu inkriminacije kaznivega dejanja spolnega nasilja in posilstva v Republiki Sloveniji skozi prizmo modela prisile in modela afirmativnega soglasja. Prikazani so nadrobnejši pregled ureditve spolnih deliktov, prednosti in slabosti posamezne inkriminacije ter kakšna bi bila optimalna razvojna pot za slovenski prostor z gledišča nadaljnjega noveliranja. Ugotovljeno je, da je bil model afirmativnega soglasja v slovensko kazensko pravo sprejet po izrazito politični poti in da konkretnejše strokovne razprave ter premislekov ni bil deležen, zato je nastala posledica, ki je v delu izpostavljena kot temeljna dilema: ali tvegati nekaznovanje določenih situacij in ohraniti vse dognane postulate pravne države ali žrtvovati pravno varnost in temeljne stebre sodobne pravne države za kaznovanje vseh možnih spolnih situacij. Katalog spolnih deliktov je kritiziran tudi z vidika sistemskih anomalij, do katerih je slovenski zakonodajalec že vrsto let povsem indiferenten in jih zaradi določenih tradicionalnih percepcij ne želi izločiti iz inkriminacij. Magistrsko delo skuša skozi teoretično in praktično razpravo podati odgovor na vprašanje, kateri model je najustreznejši, kateremu se je smiselno izogniti ter končno kakšne so možnosti kombiniranja posameznih konceptov za pridobitev najboljše možne ureditve spolnih deliktov, z gledišča zajetja celotne družbene spolne pestrosti, ob sočasnem varovanju pravne varnosti in temeljnih (kazensko) pravnih načel v slovenskem pravnem prostoru.
Keywords: spolnost, spolna samoodločba, posilstvo, spolno nasilje, »ja pomeni ja«, »ne pomeni ne«, modela soglasja, model prisile, politična reforma, širjenje cone kaznivosti.
Published in DKUM: 23.02.2023; Views: 1406; Downloads: 216
Full text (1,60 MB)