| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 39
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Spletno spolno nasilje med osnovnošolci : magistrsko delo
Nina Sekirnik, 2023, master's thesis

Abstract: Ob vse večji digitalizaciji sveta in popularnosti družbenih omrežij ter spletnih strani, po drugi strani vse zgodnejšemu prejemu prvih elektronskih naprav z dostopom do interneta, se soočamo s vse večjim pojavom spletnega spolnega nasilja. Otroci so zanj pogosto premalo opolnomočeni in prepuščeni sami sebi v soočanju z njim. Namen magistrskega dela je ugotoviti ali osnovnošolci doživljajo in prepoznajo spletno spolno nasilje. V teoretičnem delu smo definirali in opisali spolno, spletno in spletno spolno nasilje. V empiričnem delu nas je zanimalo, ali učenci spletno spolno nasilje dojemajo kot problem, ki se jim dogaja. Zanimalo nas je tudi kakšne oblike tega nasilja doživljajo, kje, kako se ob tem počutijo, kdo ga povzroča in kakšne posledice ima. V raziskavi je sodelovalo 174 učencev. Rezultati so pokazali, da obstaja statistično značilna povezava v urah, preživetih na elektronskih napravah z dostopom do interneta, in doživljanjem nekaterih oblik spletnega spolnega nasilja. Ugotovili smo, da dekleta ob doživljanju te oblike nasilja občutijo težje občutke, nasprotno, dečki spletno spolno nasilje dojemajo veliko manj emocionalno. Raziskava je pokazala povezavo med aplikacijami oz. spletnimi stranmi, ki jih osnovnošolci uporabljajo, in povzročiteljem spletnega spolnega nasilja. Zadnja ugotovitev raziskave je, da se dekleta pogosteje zavedajo hudih posledic spletnega spolnega nasilja, kot dečki.
Keywords: spletno spolno nasilje, spletno nasilje, spolno nasilje, osnovnošolci, družbena omrežja
Published in DKUM: 07.09.2023; Views: 307; Downloads: 59
.pdf Full text (2,18 MB)

2.
Modeli determinacije spolnih deliktov ter geneza inkriminacije kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja skozi njihovo prizmo : magistrsko delo
Timotej Pušnik, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo vsebinsko obravnava modele determinacije spolnih deliktov skozi teoretični, komparativni in praktični vidik. Analiza je sprva usmerjena v zgodovinsko najstarejši model prisile, ki temelji na tradicionalnem dojemanju spolnega ravnanja kot nasilnega dogodka, storjenega s strani popolnega neznanca. Za izpolnitev biti kaznivega dejanja spolnega nasilja ali posilstva je model prisile zahteval določeno t. i. prisilitveno ravnanje, ki se je v slovenskem prostoru manifestiralo v obliki sile ali grožnje, hkrati je morala žrtev izkazati enakovreden upor ali pa je kot tak moral biti pričakovan in strt. Žrtvin upor je simboliziral nestrinjanje z neželenim spolnim ravnanjem. Vsi teoretični napori in tendence po zajemanju širšega družbenega dogajanja na področju spolnosti, ki jih model prisile ni mogel kaznovati zaradi žrtvine pasivnosti, presenečenj ali zvijač, so vodili v razvoj modela soglasja, ki se deli na model prepoznavne zavrnitve in model afirmativnega soglasja. Prvo omenjeni zahteva izrecno izraženo nesoglasje do določenega spolnega ravnanja, model afirmativnega soglasja, ki je po najnovejši novelirani ureditvi KZ-1H uzakonjen tudi v slovenskem katalogu spolnih deliktov, v svoji zakonski biti zahteva izrecno podano soglasje za določeno spolno ravnanje – odsotnost tega imperativa nujno vzpostavi kaznivost. Izpostavljeni modeli determinacije spolnih deliktov so nadrobno predstavljeni, proučeni in medsebojno primerjani, izpostavljene so njihove glavne prednosti in največje slabosti, skozi vzporedno revizijo sodne prakse. Cilj magistrskega dela ni zgolj teoretična in primerjalna analiza, zato je finalno razprava usmerjena k podrobnemu pregledu inkriminacije kaznivega dejanja spolnega nasilja in posilstva v Republiki Sloveniji skozi prizmo modela prisile in modela afirmativnega soglasja. Prikazani so nadrobnejši pregled ureditve spolnih deliktov, prednosti in slabosti posamezne inkriminacije ter kakšna bi bila optimalna razvojna pot za slovenski prostor z gledišča nadaljnjega noveliranja. Ugotovljeno je, da je bil model afirmativnega soglasja v slovensko kazensko pravo sprejet po izrazito politični poti in da konkretnejše strokovne razprave ter premislekov ni bil deležen, zato je nastala posledica, ki je v delu izpostavljena kot temeljna dilema: ali tvegati nekaznovanje določenih situacij in ohraniti vse dognane postulate pravne države ali žrtvovati pravno varnost in temeljne stebre sodobne pravne države za kaznovanje vseh možnih spolnih situacij. Katalog spolnih deliktov je kritiziran tudi z vidika sistemskih anomalij, do katerih je slovenski zakonodajalec že vrsto let povsem indiferenten in jih zaradi določenih tradicionalnih percepcij ne želi izločiti iz inkriminacij. Magistrsko delo skuša skozi teoretično in praktično razpravo podati odgovor na vprašanje, kateri model je najustreznejši, kateremu se je smiselno izogniti ter končno kakšne so možnosti kombiniranja posameznih konceptov za pridobitev najboljše možne ureditve spolnih deliktov, z gledišča zajetja celotne družbene spolne pestrosti, ob sočasnem varovanju pravne varnosti in temeljnih (kazensko) pravnih načel v slovenskem pravnem prostoru.
Keywords: spolnost, spolna samoodločba, posilstvo, spolno nasilje, »ja pomeni ja«, »ne pomeni ne«, modela soglasja, model prisile, politična reforma, širjenje cone kaznivosti.
Published in DKUM: 23.02.2023; Views: 1004; Downloads: 124
.pdf Full text (1,60 MB)

3.
Spolno nasilje nad ženskami v obdobju med 1930 in 1941 v luči ohranjenih dokumentov Pokrajinskega arhiva Maribor : magistrsko delo
Veronika Mešić, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo se ukvarja s problemom spolnega nasilja nad ženskami v obdobju med letoma 1930 in 1941 na območju pristojnosti Okrožnega sodišča Maribor in Okrožnega sodišča Murska Sobota v luči ohranjenih dokumentov Pokrajinskega arhiva Maribor. V magistrskem delu je raziskano vprašanje uporabe sodne terminologije, sodnega pregona spolnih kaznivih dejanj in kaznovanja le-teh. Prav tako je raziskana obravnava žrtev, prič in obdolžencev, njihov vpliv na potek sodnega dogajanja in vpliv širšega položaja žensk v družbi na razplet sodnega postopanja. V nadaljevanju magistrskega dela je raziskano spolno nasilje kot tabuizirana tema tako na sodišču, predvsem z vidika upoštevanja kazenskopravnih predpisov in uporabe terminologije, kot tudi v javnosti, z vidika poročanja izbranega tedanjega štajerskega in prekmurskega tiska.
Keywords: spolno nasilje, zgodovina spola, Kraljevina Jugoslavija, ženske, posilstvo, Pokrajinski arhiv Maribor, Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije.
Published in DKUM: 09.09.2022; Views: 638; Downloads: 106
.pdf Full text (918,50 KB)

4.
Dokazni problem poznih prijav spolnih zlorab : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Ana Balog, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Preiskovalci spolnih zlorab se med samo preiskavo srečujejo s številnimi problemi. Najpogostejši problem je zbiranje dokazov, saj večina žrtev spolne zlorabe ne prijavi takoj po dejanju. Pri tem nastane problem, da se večina dokazov, ki bi jih preiskovalci dobili na telesu, predmetih žrtve ali storilca in na samem kraju dejanja, že uniči. Naslednji problem, s katerim se srečujejo preiskovalci, je ta, da osumljenec priznava spolni odnos, vendar trdi, da do njega ni prišlo proti volji žrtve. V diplomskem delu se osredotočimo na posilstvo in spolno nasilje, ki ju opišemo v prvem delu naloge. Predstavimo predloge sprememb inkriminacije posilstva in spolnega nasilja po modelu soglasja ter nesoglasja. Srečamo se tudi z razlogi, zakaj spolnega nasilja žrtve ne prijavijo takoj po dejanju, z vplivom sekundarne viktimizacije in kakšni so tipi storilcev kaznivih dejanj spolnega nasilja ter posilstva. V osrednjem delu diplomske naloge se osredotočimo na preiskovanje posilstva in spolnega nasilja, kjer opisujemo prijavo spolne zlorabe, razgovor z žrtvijo ter zbiranje dokazov, katere še podrobneje opišemo. Opisujemo tudi informativni razgovor z osumljencem kaznivega dejanja spolnega nasilja in posilstva ter kakšne so metode za izsleditev domnevnega storilca, v kolikor ta ni znan. V nadaljevanju smo predstavili preiskovanje pozne prijave spolne zlorabe, kjer ni več možno pridobiti materialnih dokazov. Pri tem ima ključno vlogo razgovor z žrtvijo, ki ga podrobneje opišemo. Opišemo tudi razloge, zakaj do prijave prihaja pozno in ne takoj po spolni zlorabi in predstavimo tudi primere, kjer je bila kljub pozni prijavi podana pravnomočna obtožnica proti storilcem.
Keywords: diplomske naloge, spolna zloraba, posilstvo, spolno nasilje, kriminalistično preiskovanje, zbiranje dokazov, pozna prijava
Published in DKUM: 04.08.2021; Views: 877; Downloads: 158
.pdf Full text (641,13 KB)

5.
Vpliv kompetenc in znanj pedagoških delavcev na prepoznavo izpostavljenosti nasilju otrok, ki so vključeni v pedagoški proces
Staša Šipek, 2020, master's thesis

Abstract: Pomembno je ozavestiti, da se vsak otrok rodi svoboden in ima pravico odraščati v varnem okolju. Otrokova primarna družina je prva, ki mora otroku nuditi občutek sprejetosti, varnosti in brezpogojne ljubezni. Ugotovili smo, da vzgojitelji in učitelji, ki delajo z najbolj ranljivo populacijo otrok in mladostnikov, ki so izpostavljeni različnim oblikam nasilja, z njimi preživijo veliko časa in imajo možnost opaziti morebitno spremembo v vedenju, čustvovanju in mišljenju, ki bi lahko kazala na zlorabo. V pomoč je, če strokovni delavci poznajo področje in so zmožni prepoznati znake, ki kažejo, da je otrok izpostavljen nasilju in da poznajo postopke kako ukrepati na način, da takemu otroku karseda najbolj pomagajo. Zato smo naredili raziskavo, na vzorcu strokovnih delavcev vrtcev in šol (N=162), s katero smo skušali preučiti, ali kompetence in znanja pedagoških delavcev prispevajo k boljšemu prepoznavanju nasilju izpostavljenih otrok, in sicer ob dejstvu, da ima pedagoški delavec sam otroke; edukacija s področja nasilja nad otroki; predhodne delovne izkušnje z otroci žrtvami nasilja; delovno mesto. Rezultati so potrdili hipotezo, da strokovni delavci, ki so se udeležili izobraževanja s tematiko nasilja nad otroki, znake nasilja prepoznajo pred ostalimi kolegi. Vsekakor torej drži, da je izobraževanje strokovnih delavcev o nasilju pomembno.
Keywords: psihično nasilje, fizično nasilje, spolno nasilje, zanemarjanje otroka
Published in DKUM: 10.08.2020; Views: 979; Downloads: 128
.pdf Full text (1,62 MB)

6.
Inkriminacija posilstva v Sloveniji in ustreznost novih modelov soglasja kot alternative modela prisile : magistrsko delo
David Božič, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski diplomski nalogi obravnavam starejši in sodobni pogled spolnega kazenskega prava, v katerem je osrednja pozornost tako z vidika zakonodaje, teorije kot slovenske sodne prakse s posameznimi primerjalnopravnimi pogledi namenjena posilstvu kot najhujši obliki kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Pozornost je na začetku usmerjena v kratek zgodovinski pregled, ker zgodovinsko gledano model prisile sega vse do časa rimskega prava, ko je bilo prisilno spolno nožnično občevanje stuprum violentum zajeto v relativno široko zastavljenem kaznivem dejanju, imen. nasilno zadovoljevanje spolnega nagona, do najpomembnejših zakonikov germanskih dežel, ki so pomembno vplivali na normativno ureditev kazenskega prava pri nas. V teoriji spolnega kazenskega prava, predvsem po zaslugi nemških kazenskopravnih dogmatikov v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je pojem spolna samoodločba posameznika ali kar spolna samoodločba eden najvidnejših. Ta kot fenomen v zadnjih desetletjih zelo opazno prodre v ospredje kazenskopravnih dobrin spolnih kaznivih dejanj. Zdi se, da v veljavnem slovenskem Kazenskem zakoniku (KZ-1) funkcijo spolne samoodločbe posameznika opravlja pojem spolne nedotakljivosti, vendar je izraz nedotakljivost neustrezen, ker vsebinsko precej po nepotrebnem na pojmovni ravni vnaša v zakonodajo nekakšno tabuizacijo prav pri spolnosti, kar z vidika harmoničnosti, sistemskosti in logičnosti posebnega dela preseneča in moti, ker zakonodajalec pri drugih osebnih dobrinah ne govori o nedotakljivosti. Tradicionalno spolno kazensko pravo, ki temelji na modelu prisile, za obstoj kaznivega dejanja zahteva, da storilec žrtev prisili k spolnemu občevanju ali drugemu spolnemu ravnanju tako, da uporabi silo in ji zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo. Prisilno ravnanje storilca mora biti na ustrezen način psevdokavzalno povezano s spolnim ravnanjem (zgodovinsko starejše »fizično nasilje« imenovano sila in zgodovinsko mlajša »grožnja [s fizičnim nasiljem]«). Model prisile od žrtve zahteva, da se storilcu upira, kjer mora biti odpor resen in ne posledica sramu ali družbeno pričakovane oblike upiranja, poznane tudi kot »simbolično upiranje«. V nasprotnem primeru kaznivo dejanje ni podano. Takšno upiranje od žrtve zahteva, da se še huje izpostavi nevarnosti, čeprav že od začetka ve, da jo bo storilec fizično nadvladal. Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, t. i. Istanbulska konvencija, zahteva, da postane pomanjkanje soglasja »center« pravnih definicij posilstva in ostalih oblik spolnega nasilja ter tako opustijo zahtevo po uporabi (fizične) sile. Novejša modela soglasja zato zagotavljata neposredno varstvo spolne avtonomije z zahtevo po zavrnitvi (model »ne pomeni ne«) ali privolitvi (model »ja pomeni ja«). Modela ne zahtevata sile, s katero je mogoče zlomiti odpor žrtve, vendar so ti slogani lahko zavajajoči in pretirano poenostavljajo kompleksno teorijo.
Keywords: spolno kazensko pravo, spolni delikti, spolna samoodločba, posilstvo, spolno prisiljenje, nasilje, grožnja, privolitev
Published in DKUM: 18.06.2020; Views: 1230; Downloads: 343
.pdf Full text (1,32 MB)

7.
Vpogled v osebnost storilca spolnega nasilja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Eva Mavrič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Glavni namen diplomskega dela z naslovom Vpogled v osebnost storilca spolnega nasilja je predstaviti manj poznano plat spolnega nasilja, poiskati povezavo med družbo in storilcem spolnega nasilja, opredeliti biopsihološki vidik tega problema, narediti pregled različnih skupin storilcev spolnega nasilja in opisati morebitna zdravljenja pri osebah, ki storijo spolno nasilje. Spolno nasilje predstavlja eno izmed večjih problematik v družbi, na področju kaznivih dejanj, saj lahko pri žrtvah povzroči katastrofalne posledice. Ključno je, da se spolno nasilje obravnava kot kompleksnejši problem, saj se v veliko primerih lahko zgodi, da družba in mediji to vrsto kaznivega dejanja predstavijo bolj površinsko. Pri analiziranju in razumevanju storilca spolnega nasilja je prvi pomemben dejavnik že okolje, v katerem živi oziroma odrašča. Dogodki iz prvih let življenja so pri ljudeh na splošno zelo pomembni za nadaljnji razvoj, prav tako pa imajo lahko pri storilcu spolnega nasilja velik vpliv pri storjenih kaznivih dejanjih. Tako kot družba sta tudi psihološka in biološka predispozicija eden izmed poglavitnejših faktorjev, ki se jih mora upoštevati pri preiskovanju vzrokov in razlogov, ki nam povejo, zakaj je storilec spolnega nasilja sploh zagrešil kaznivo dejanje. Diplomsko delo se nato osredotoča tudi na posamezne skupine storilcev spolnega nasilja in njihove tipologije, ki jih je možno odkriti v določenih skupinah. Pomembno je tudi omeniti zdravstveno obravnavo storilcev spolnega nasilja, saj jih ima velik odstotek motnje, ki jih je možno z ustreznim zdravljenjem vsaj do neke mere normalizirati. Spolno nasilje je tudi v sodobni družbi zelo delikatna tema in posledično so storilci spolnega nasilja velikokrat stigmatizirani. V prihodnosti pa se je pomembno osredotočiti tudi na izvajanje nadaljnjih raziskav, da se obravnavan problem čimbolj omeji.
Keywords: diplomske naloge, storilec spolnega nasilja, spolno nasilje, vrste storilcev, zdravljenje
Published in DKUM: 20.09.2019; Views: 895; Downloads: 112
.pdf Full text (853,49 KB)

8.
Spolno nasilje v olimpijskih borilnih veščinah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Dunja Lemajić, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Spolno nasilje se pojavlja v vseh družbenih slojih, povsod po svetu, ne glede na spol, raso, vero, itd. Pri večini ljudi spolno nasilje vzbuja občutke neprijetnosti in sramu, zato si le stežka priznajo, da bi se zloraba lahko zgodila njim ali osebam, ki jih poznajo. Po podatkih Slovenske policije (n. d. a) spolne zlorabe predstavljajo veliko temno polje kriminalitete. Žrtve naj bi se zelo redko javno izpostavile in prijavile storilca, večinoma zaradi strahu pred nerazumevanjem družbe, stigmatizacijo in izločitvijo iz okolja. Policijske statistike kažejo, da naj bi bili najpogostejši storilci spolnega nasilja ravno žrtvi dobro poznane osebe (Policija, n. d. b). Storilec spolnega nasilja ima nad žrtvijo vedno določeno moč in prevlado, katero skuša na različne načine obdržati (grožnje, izsiljevanje, itd.). Kljub temu, da spolno nasilje v Sloveniji še vedno predstavlja tabu, ga je mogoče zaznati v vseh življenjskih področjih posameznika, tudi v športu. V diplomskem delu predstavljamo spolno nasilje v olimpijskih borilnih veščinah, in sicer: v boksu, judu, rokoborbi in taekwondoju. Z opravljeno raziskavo smo ugotovili, da je spolno nasilje v olimpijskih borilnih veščinah v Sloveniji redko prisotno. Najpogosteje so športniki žrtve verbalnega spolnega nasilja (komentiranje fizičnega izgleda, osebna vprašanja o spolnem življenju, nezaželene šale na račun spolnosti…), redkeje fizičnega (otipavanje, slačenje, udarjanje po intimnih delih telesa, siljenje v spolne aktivnosti ...). Večina športnikov se s svojim trenerjem dobro razume in mu zaupa, kot najpogostejše izvajalce kaznivih dejanj pa športniki navajajo sotekmovalce v klubih. Skoraj vsi anketiranci so mnenja, da spolno nasilje ne bi smelo biti prisotno v športu, da bi ga ob morebitni zaznavi prijavili in da spolnih zlorab ne bi dopuščali niti zaradi športnih uspehov.
Keywords: diplomske naloge, spolno nasilje, spolne zlorabe, borilne veščine, žrtve
Published in DKUM: 03.09.2019; Views: 1142; Downloads: 133
.pdf Full text (2,05 MB)

9.
Duhovniki kot storilci spolnih zlorab otrok v Sloveniji : magistrsko delo
Ivana Pavlič, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so predstavljeni duhovniki kot povzročitelji spolnih zlorab otrok v Sloveniji. Za izhodiščno razumevanje je v teoretičnem delu magistrskega dela opredeljen termin spolna zloraba otrok. Z definicijami s strani različnih avtorjev sledi podroben opis različnih oblik in faz spolnih zlorab otrok, ki so v nadaljnjem besedilu tudi kazenskopravno opredeljene. Poleg navedenega je podana razlaga, po katerih znakih lahko prepoznamo žrtev spolnega nasilja, in tudi zmotne predstave o spolnih zlorabah, ki se največkrat pojavljajo. Opisane so posebnosti žrtev, tako deklic kot dečkov, in povzročiteljev spolnega nasilja, predvsem duhovnikov, ki izstopajo zaradi narave poklica. Storilci spolnih zlorab so lahko navzoči v vseh verskih in različnih družbenih skupinah, med župniki cerkvenih občestev, učitelji zasebnih šol, jehovskimi pričami, konservativnimi turškimi muslimani, komunisti ali umetniki (Waiss in Galle, 2001). Empirični del magistrskega dela temelji na raziskavi, ki smo jo opravili s pomočjo spletnega anketiranja. V naši raziskavi so bili ciljna populacija prebivalci Republike Slovenije, starejši od 18 let, vzorec raziskave pa je bil izbran po principu snežne kepe. Z raziskavo smo ugotovili, da so izpraševanci pripravljeni v večini primerov prijaviti katerokoli obliko spolne zlorabe otrok s strani duhovnikov, bodisi povzročene prek informacijske tehnologije ali zlorabe s fizičnim stikom. Spolne zlorabe otrok bi prej prijavili policiji kot pa nevladnim organizacijam. Izpraševanci, ki so bolj verni, bi kasneje prijavili spolno zlorabo otrok s strani duhovnikov, čeprav zaradi obveščenosti javnosti in medijev o spolnem nasilju otrok s strani duhovnikov upada zaupanje v poštenost duhovnikov.
Keywords: spolne zlorabe, spolno nasilje, otroci, žrtve, duhovniki, storilci, magistrska dela
Published in DKUM: 09.05.2019; Views: 1425; Downloads: 212
.pdf Full text (1,56 MB)

10.
Verodostojnost pričanja žrtev spolnega napada : diplomsko delo univerzitetnega študija
Karin Štrtak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Izbrana tema je v sklopu spolnih deliktov, kateri so poleg krvnih deliktov, najhujša oblika kaznivih dejanj. Kot tudi pri krvnih deliktih seže pojav spolnega napada ne le v fizično prizadetost, temveč tudi v psiho posameznika. Pri žrtvah so možne hude posledice, ki so lahko tudi dolgotrajne. Večina žrtev je ženskega spola, kar je dejstvo. Izvedenih je bilo veliko raziskav z žrtvami spolnih kaznivih dejanj. Žrtev je najprej v šoku in dezorientirana, sledi strah, občutki sramu in krivde. Znano je tudi, da se veliko število spolnih kaznivih dejanj sploh ne prijavi. Številnim žrtvam se ne zdi pomembna prijava kaznivega dejanja, nasploh jim predstavlja le nadaljnje breme. Med prijavami spolnih kaznivih dejanj se izkaže zelo majhen odstotek lažnih prijav. Do dejstva smo prišli preko izvedenega intervjuja z višjim kriminalističnim inšpektorjem. Tako smo prvo hipotezo, v kateri smo trdili nasprotno, lahko ovrgli. Verodostojnost žrtev spolnega napada je v večini primerov najbolj odvisna od psihofizičnega stanja žrtve. Trditev smo lahko preverili in sprejeli preko druge hipoteze. Spet nam je bil v pomoč izveden intervju. Obstajajo tudi drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na verodostojnost izjave, kot na primer pozornost, nivo procesiranja ali spominske napake. Preverjanje verodostojnosti je privedlo do različnih tehnik in metod, vendar večina metod temelji le na osnovi ugotovitev raziskav, ki nimajo prave znanstvene veljave. Najbolj znana tehnika za preverjanje verodostojnosti izjav je Kriterijska vsebinska analiza. Ugotovili smo tudi, da se analiza uporablja le v nekaterih državah in da pri nas še nima dokazne veljave.
Keywords: kazniva dejanja, spolna kazniva dejanja, posilstvo, spolno nasilje, žrtve, pričanje, verodostojnost, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.12.2016; Views: 1716; Downloads: 125
.pdf Full text (797,53 KB)

Search done in 0.37 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica