| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Inkriminacija posilstva v Sloveniji in ustreznost novih modelov soglasja kot alternative modela prisile
David Božič, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski diplomski nalogi obravnavam starejši in sodobni pogled spolnega kazenskega prava, v katerem je osrednja pozornost tako z vidika zakonodaje, teorije kot slovenske sodne prakse s posameznimi primerjalnopravnimi pogledi namenjena posilstvu kot najhujši obliki kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Pozornost je na začetku usmerjena v kratek zgodovinski pregled, ker zgodovinsko gledano model prisile sega vse do časa rimskega prava, ko je bilo prisilno spolno nožnično občevanje stuprum violentum zajeto v relativno široko zastavljenem kaznivem dejanju, imen. nasilno zadovoljevanje spolnega nagona, do najpomembnejših zakonikov germanskih dežel, ki so pomembno vplivali na normativno ureditev kazenskega prava pri nas. V teoriji spolnega kazenskega prava, predvsem po zaslugi nemških kazenskopravnih dogmatikov v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je pojem spolna samoodločba posameznika ali kar spolna samoodločba eden najvidnejših. Ta kot fenomen v zadnjih desetletjih zelo opazno prodre v ospredje kazenskopravnih dobrin spolnih kaznivih dejanj. Zdi se, da v veljavnem slovenskem Kazenskem zakoniku (KZ-1) funkcijo spolne samoodločbe posameznika opravlja pojem spolne nedotakljivosti, vendar je izraz nedotakljivost neustrezen, ker vsebinsko precej po nepotrebnem na pojmovni ravni vnaša v zakonodajo nekakšno tabuizacijo prav pri spolnosti, kar z vidika harmoničnosti, sistemskosti in logičnosti posebnega dela preseneča in moti, ker zakonodajalec pri drugih osebnih dobrinah ne govori o nedotakljivosti. Tradicionalno spolno kazensko pravo, ki temelji na modelu prisile, za obstoj kaznivega dejanja zahteva, da storilec žrtev prisili k spolnemu občevanju ali drugemu spolnemu ravnanju tako, da uporabi silo in ji zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo. Prisilno ravnanje storilca mora biti na ustrezen način psevdokavzalno povezano s spolnim ravnanjem (zgodovinsko starejše »fizično nasilje« imenovano sila in zgodovinsko mlajša »grožnja [s fizičnim nasiljem]«). Model prisile od žrtve zahteva, da se storilcu upira, kjer mora biti odpor resen in ne posledica sramu ali družbeno pričakovane oblike upiranja, poznane tudi kot »simbolično upiranje«. V nasprotnem primeru kaznivo dejanje ni podano. Takšno upiranje od žrtve zahteva, da se še huje izpostavi nevarnosti, čeprav že od začetka ve, da jo bo storilec fizično nadvladal. Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, t. i. Istanbulska konvencija, zahteva, da postane pomanjkanje soglasja »center« pravnih definicij posilstva in ostalih oblik spolnega nasilja ter tako opustijo zahtevo po uporabi (fizične) sile. Novejša modela soglasja zato zagotavljata neposredno varstvo spolne avtonomije z zahtevo po zavrnitvi (model »ne pomeni ne«) ali privolitvi (model »ja pomeni ja«). Modela ne zahtevata sile, s katero je mogoče zlomiti odpor žrtve, vendar so ti slogani lahko zavajajoči in pretirano poenostavljajo kompleksno teorijo.
Keywords: spolno kazensko pravo, spolni delikti, spolna samoodločba, posilstvo, spolno prisiljenje, nasilje, grožnja, privolitev
Published: 18.06.2020; Views: 435; Downloads: 229
.pdf Full text (1,32 MB)

2.
Nasilje v družini nad otroki z duševno motnjo s kazenskopravnega vidika : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Natalija Erjavc, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Družino si predstavljamo kot prostor, kamor se lahko zatekamo pred neprijetnimi situacijami, kot prostor, kjer naj ne bi bilo konfliktov, kjer naj bi vsi živeli spokojno in v miru ter družinski ljubezni, vendar to že zdavnaj ne drži več. Vedno več je nasilja v družini, kjer so žrtve otroci, bodisi posredno ali neposredno. Nad njimi se izvajajo različne oblike nasilja, bodisi psihično, fizično, spolno, ekonomsko ali pa so zanemarjeni s strani staršev. V tem diplomskem delu je izpostavljeno nasilje v družini nad otroki, ki imajo duševno motnjo, hkrati pa tudi nasilje v družini nad otroki, ki so socialno normalno razviti, vendar so žrtve nasilja v družini. Seveda pa je največja težava nasilje nad otroki z duševno motnjo, kajti otroci, ki imajo težko in težjo duševno motnjo niso sposobni skrbeti sami zase in nasilje v družini težko prijavijo, kajti oni ne vedo da so žrtve. Zato je potrebno takim otrokom pomagati in jih zaščititi. Veliko nevladnih in vladnih organizacij se zavzema za to, ampak delo še zdaleč ni končano, so šele na začetku in na dobri poti do cilja. V veliko pomoč so jim Zakon o preprečevanju družinskega nasilja, Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in veliko drugih družinskih zakonov, ki opredeljujejo problem nasilja v družini. Nasilje v družini se obravnava tudi po različnih pravnih postopkih, najpomembnejši je kazenski postopek, sledita mu civilni in upravni postopek. V postopkih, kjer so žrtve nasilja v družini otroci, storilci nasilja v družini pa starši, se otroka obravnava kot privilegirano pričo, saj je v sorodstvenem razmerju s storilcem. Poleg tega so pravni postopki naklonjeni otrokom, saj jim skušajo povzročiti čim manjše travme. Tudi kazenski zakonik 1 opredeljuje zaporne kazni za kazniva dejanja nasilja v družini.
Keywords: nasilje, nasilje v družini, fizično nasilje, spolno nasilje, psihično nasilje, otroci, duševne motnje, kazensko pravo, kazenski postopek, kazenske sankcije, preprečevanje, pomoč žrtvam, nevladne organizacije, diplomske naloge
Published: 14.11.2013; Views: 1355; Downloads: 284
.pdf Full text (632,64 KB)

3.
KRIMINOLOŠKI POMEN PORNOGRAFIJE
Nataša Rojko, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Spolnost je bila za psihoanalizo in je še danes eden izmed največjih izzivov, le da se je v sodobnem svetu, predvsem na osnovi raziskav in menjave psihološke paradigme pogled nanjo radikalno spremenil. Pornografija je v določeni meri pozitivna, saj sama po sebi kot taka ne škodi in koristi pri razvijanju in vzburjanju domišljije. Ključno vprašanje pa je zakaj pri nekaterih posameznikih ta pojav prestopi prag domišljije in zakaj določene fantazije uresničujejo na odklonski način. Pričakujem, da bom skozi delo ugotovila kateri so tisti najpogostejši dejavniki, ki posameznika pripeljejo do tega, da se odloči da bo storil neko dejanje. Gre v bistvu za trenutek, ko pornografija preneha biti zdrava in pozitivna ampak postane bolna in odklonska.
Keywords: pornografija, erotika, umetnost, obscenost, spolnost, seksualna zasvojenost, fetišizem, spolno nasilje, feminizem, otroška pornografija, kazensko pravo, analiza osebnosti, raziskave, zdravljenje
Published: 04.02.2011; Views: 2754; Downloads: 260 
(1 vote)
.pdf Full text (709,91 KB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica