| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 37
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Ontogenetski vidik modularne organizacije lobanje velikega hrčka, Cricetus cricetus (Linnaeus, 1758) : Magistrsko delo
Nuša Šoštar Pirš, 2024, master's thesis

Abstract: Analizirali smo modularno organizacijo in stopnjo integracije lobanje velikega hrčka, Cricetus cricetus, z vidika ontogenetskega razvoja. Raziskavo smo izvedli na ventralni strani 127 lobanj, in sicer z metodami geometrijske morfometrije, pri čemer smo upoštevali vpliv alometrije in spolnega dimorfizma. Modularnost smo testirali na osnovi Escoufierjevega RV koeficienta. Rezultati so pokazali, da so lobanje samcev velikega hrčka nekoliko večje od lobanj samic, pri čemer so se prve statistično značilne razlike v velikosti lobanje med spoloma pojavile pri 120. dnevu starosti. V splošnem je velikost lobanje alometrično naraščala s starostjo, oblika lobanje pa se je spreminjala skladno z rastjo. Razlike v obliki lobanje med spoloma so se pojavile pri 150. dnevu starosti in naraščale s starostjo, zato smo osebke od 150. dneva starosti dalje analizirali ločeno po spolih. Delitev lobanje na obrazni in možganski del smo potrdili tako pri mladih in mladostnih kot tudi pri odraslih osebkih, pri čemer se z višanjem starosti manjša povezanost hipotetičnih modulov, torej ima lobanja s staranjem osebkov manjšo stopnjo integracije oz. večjo stopnjo modularnosti. To je skladno s pričakovanji, saj se funkcionalni moduli pri mladih in mladostnih osebkih še razvijajo, medtem ko so pri odraslih osebkih le-ti že izoblikovani. Pri ločeni analizi za spol smo hipotezo o modularnosti potrdili tako pri samcih kot samicah od 2. do 4. leta starosti. Podobne rezultate smo dobili tako pri analizi cele kot polovice lobanje. Modularnost smo analizirali tudi po izločitvi vpliva alometrije in jo potrdili pri odraslih osebkih. Alometrija je bila močan integracijski faktor, saj je bil RV koeficient po izločitvi vpliva alometrije izrazito nižji in delitev na dva modula bolj izrazita.
Keywords: geometrijska morfometrija, ontogenija, lobanja, RV koeficient, spolni dimorfizem, alometrija, integracija, Cricetus cricetus
Published in DKUM: 20.12.2024; Views: 0; Downloads: 10
.pdf Full text (3,90 MB)

2.
Ontogenetski vidik modularne organizacije spodnje čeljustnice velikega hrčka, cricetus cricetus (linnaeus, 1758) : magistrsko delo
Maja Belič, 2024, master's thesis

Abstract: Analizirali smo modularno organizacijo spodnje čeljustnice velikega hrčka (Cricetus cricetus) z vidika ontogenetskega razvoja in spolnega dimorfizma. V vzorcu 118 živali so bili osebki obeh spolov, stari od 30 dni do 4 let, razdeljeni v 10 starostnih razredov. Samci so imeli večje spodnje čeljustnice od samic, pri čemer so se statistično značilne razlike pojavile pri 120. dnevu starosti. Oblika čeljustnice se je spreminjala skladno z rastjo, spolni dimorfizem pa je bil s starostjo osebkov izrazitejši. Razlike med spoloma v obliki spodnje čeljustnice so se pojavile s 150. dnem starosti. Delitev spodnje čeljustnice na dva hipotetična modula, na čeljustno telo in čeljustno vejo, smo najprej testirali ločeno za mlade (30–150 dni) in odrasle (2.–4. leto življenja) osebke, delitve pa nismo potrdili. Ob natančnejši analizi starostnih razredov je bila modularna delitev statistično značilna tako pri mladih (40–50 dni) kot mladostnih osebkih (90–120 dni). Osebke od 150. dneva starosti dalje smo testirali tudi ločeno glede na spol. Delitev na dva modula je bila statistično značilna le pri odraslih samicah (2.–4. leto življenja). Pri samcih hipoteza o modularnosti ni bila potrjena. Hipotezo modularne organizacije spodnje čeljustnice smo testirali tudi po izločitvi vpliva alometrije in jo potrdili pri mladih osebkih (30–150 dni), pri odraslih pa ne. Zaključimo lahko, da je modularna organizacija spodnje čeljustnice pri velikem hrčku bolj izrazita pri mladih kot odraslih živalih, kar je v nasprotju s pričakovanji, da imajo mlade živali strukturno manj integrirano lobanjo od odraslih živalih. Pri odraslih živalih pričakujemo izoblikovane funkcionalne module, ki se pri mladih živalih še razvijajo. Pri velikem hrčku na modularno organizacijo lobanje vplivata tudi alometrija in spolni dimorfizem.
Keywords: spodnja čeljustnica, veliki hrček, ontogenija, modularnost, alometrija, spolni dimorfizem
Published in DKUM: 20.09.2024; Views: 0; Downloads: 11
.pdf Full text (1,89 MB)

3.
Morfološka variabilnost balkanskih populacij hrošča Megabruchidius dorsalis (Fåhræus, 1839) : magistrsko delo
Taja Nardin, 2023, master's thesis

Abstract: Ličinka hrošča semenarja vrste Megabruchidius dorsalis je oligofagni granivor dveh vrst iz poddružine Caesalpinioideade. Vrsta izvira iz Azije, v Evropi pa je bila prvič najdena v Italiji leta 1989. Od prve najdbe se je razširila v večini vzhodne, zahodne in osrednje Evrope. Cilj naše naloge je bil izmeriti telesno variabilnost hrošča Megabruchidius dorsalis; ovrednotiti telesno variabilnost znotraj populacij in med posameznimi balkanskimi populacijami; primerjati variabilnost izmerjenih morfoloških parametrov med spoloma znotraj in med populacijami; preveriti ali obstajajo biogeografski vzorci po geografski dolžini in širini. Premerili smo 171 hroščev iz šestih lokacij na Balkanskem polotoku (Maribor, Volčji potok, Zagreb, Banjaluka, Nikšić, Tirana). Ker smo meritve opravljali na suhem materialu in se suhim osebkom glava spodviha, smo jih najprej navlažili. Po 24 urah smo osebke spreparirali, da so bili pripravljeni za fotografiranje, ter izmerili pet telesnih dimenzij (dolžina telesa, dolžina in širina pronotuma, dolžina elitre in širina eliter). Dokazana je bila prisotnost spolnega dimorfizma, saj so bili samci večji od samic na petih od šestih lokacij. Razlike v morfoloških parametrih so bile zaznane tudi med lokacijami, vedno je bil najmanjši vzorec osebkov iz Banjaluke. Izmerjeni parametri so pokazali tudi geografske vzorce, saj so se osebki večali od juga proti severu in od vzhoda proti zahodu.
Keywords: Megabruchidius dorsalis, morfološka variabilnost, tujerodna vrsta, spolni dimorfizem, Balkanski polotok
Published in DKUM: 26.09.2023; Views: 407; Downloads: 21
.pdf Full text (1,32 MB)

4.
Morfološka variabilnost spodnje čeljustnice velikega hrčka, Cricetus cricetus (Linnaeus, 1758) na Madžarskem : magistrsko delo
Daša Štalc, 2023, master's thesis

Abstract: Namen raziskave je bil analizirati geografsko variabilnost in spolni dimorfizem spodnje čeljustnice velikega hrčka, Cricetus cricetus iz madžarske populacije. Predstavnike velikega hrčka najpogosteje najdemo na območju gozdne in travnate stepe. Na Madžarskem je vrsta dokaj pogosta, vendar število osebkov z leti drastično upada. V naše analize smo vključili 355 spodnjih čeljustnic obeh spolov iz štirih različnih geografskih območjih (Dunaszeg, Tiszavasvári, Balmazújváros, Dunaszentpál). Z metodami geografske morfometrije smo ovrednotili variabilnost oblike in velikosti spodnje čeljustnice. Dokazali smo, da obstajajo statistično značilne razlike v obliki in velikosti spodnje čeljustnice na celotnem vzorcu, zato smo nadaljnje analize naredili ločeno po spolu. Dokazali smo, da sta velikost in oblika spodnje čeljustnice razlikujeta glede na spol in geografsko območje. Samci iz območja Dunaszentpál so imeli največje spodnje čeljusti, pri samicah pa so bile največje iz območja Tiszavasvári. Zaznali smo tudi nekaj osebkov, ki so odstopali od povprečne velikosti, saj so bili zelo veliki ali pritlikavi.
Keywords: geometrijska morfometrija, spolni dimorfizem, geografska variabilnost, veliki hrček, spodnja čeljustnica.
Published in DKUM: 25.05.2023; Views: 611; Downloads: 55
.pdf Full text (5,08 MB)

5.
Ontogenetska variabilnost spodnje čeljustnice velikega hrčka, Cricetus cricetus (Linnaeus, 1758) : magistrsko delo
Barbara Stupan, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo preučevali ontogenetski razvoj spodnje čeljustnice velikega hrčka, Cricetus cricetus (Linnaeus, 1758). Z geometrijsko morfometrijo smo analizirali 123 spodnjih čeljustnic, ki smo jim določili 16 oslonilnih točk. Primerjali smo razlike v velikosti in obliki spodnjih čeljustnic med spoloma ter starostnimi razredi. Spodnja čeljustnica je rasla vse življenje. Rast je bila najbolj intenzivna do 60. dneva starosti, nato pa se je do 200. dne starosti postopoma upočasnjevala, vendar ne ustavila. Potrdili smo, da imajo samci večjo spodnjo čeljustnico. Razlike so se pojavile pri 120. dnevu starosti in so trajale do 4. leta življenja. V tem starostnem obdobju razlike niso bile več statistično značilne. Spolni dimorfizem v obliki spodnje čeljustnice smo potrdili v starostnih razredih 40 in 150 dni ter v 2. in 3. letu življenja. Med ontogenetskim razvojem se je spreminjala oblika spodnje čeljustnice. Največja razlika je bila med najmlajšimi osebki, ki so bili stari manj kot 30 dni, in najstarejšimi osebki v 4. letu življenja. Najizrazitejše spremembe med ontogenetskim razvojem so bile odebelitev čeljustne veje in podaljškov ter dvig kočnikov. Spodnja čeljustnica raste alometrično, kar ohranja njeno funkcionalnost. Spremembe v obliki so ključne med prehodom iz sesanja na samostojno hranjenje.
Keywords: veliki hrček, spodnja čeljustnica, spolni dimorfizem, ontogenija, geometrijska morfometrija
Published in DKUM: 23.11.2022; Views: 930; Downloads: 124
.pdf Full text (2,88 MB)

6.
Morfometrična variabilnost poletuš (rod pteromys): pristop z geometrijsko morfometrijo : pristop z geometrijsko morfometrijo
Ana Jurjec, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo s pomočjo metode geometrijske morfometrije ovrednotili morfometrično variabilnost spodnje čeljustnice in lobanje treh operativnih taksonomskih enot (OTU) rodu Pteromys, in sicer P. momonga, P. volans in P. volans buechneri. Naši cilji so bili preveriti razlike med tremi OTU-ji poletuš in testirati sekundarni spolni dimorfizem pri tej skupini veveric. V analizo je bilo vključenih 60 primerkov mandibul, 55 primerkov ventralne lobanje, 56 primerkov lateralne lobanje in 40 primerkov dorzalne lobanje. Na spodnji čeljustnici smo določili 17 oslonilnih točk, na dorzalni strani lobanje 13, na ventralni in lateralni strani lobanje pa 18 oslonilnih točk. Analiza morfološke variabilnosti med spoloma ni pokazala signifikantnih razlik v spolnem dimorfizmu tako v velikosti kot v obliki spodnje čeljustnice in lobanje pri nobenem od OTU-jev. OTU-ji so se statistično razlikovali v obliki, ne pa tudi v velikosti. Največja odstopanja so se pojavila pri OTU-ju P. v. buechneri, v obliki kotnega podaljška spodnje čeljustnice, v obliki bobničnega mehurja in v obliki možganskega dela lobanje.
Keywords: Pteromys, geometrijska morfometrija, spodnja čeljustnica, lobanja, sekundarni spolni dimorfizem
Published in DKUM: 12.01.2022; Views: 989; Downloads: 67
.pdf Full text (2,14 MB)

7.
Ontogenetski razvoj spodnje čeljustnice pri vrtni voluharici (Microtus subterraneus) pristop z geometrijsko morfometrijo : magistrsko delo
Marko Pšajd, 2021, master's thesis

Abstract: Z uporabo metod geometrijske morfometrije smo analizirali morfološko variabilnost spodnje čeljustnice pri vrtni voluharici (Microtus subterraneus). Analizirali in ovrednotili smo morebitni pojav sekundarnega spolnega diformizma ter variabilnost v velikosti in obliki spodnje čeljustnice med ontogenetskim razvojem. Raziskovalni material je obsegal 236 spodnjih čeljustnic vrtne voluharice vzgojenih v in vitro pogojih na Karlovi Univerzi v Pragi. Sekundarni spolni dimorfizem ni bil izražen niti v velikosti niti obliki spodnje čeljustnice, zato smo oba spola obravnavali združeno. Velikost in oblika spodnje čeljustnice vrtne voluharice sta se tekom ontogeneze spreminjali. Z največjo stopnjo rasti se je spodnja čeljustnica razvijala do šestdesetega dneva starosti, po tem pa je bila rast umirjena a konstantna, razvoj oblike pa se je zaustavil. Potrdili smo signifikantne razlike v velikosti spodnje čeljustnice med starostnimi razredi. Juvenilni osebki imajo najmanjšo spodnjo čeljustnico, ki pa se s starostjo konstantno povečuje skozi celotno življenjsko obdobje. Oblika spodnje čeljustnice se je spreminjala glede na starostne razrede. Najbolj so odstopali juvenilni osebki medtem ko pri adultnih in senilnih osebkih ni prihajalo do značilnih razlik v obliki spodnje čeljustnice. Spodnje čeljustnice mlajših in starejšh osebkov so odstopale od povprečne oblike v alveolni regiji in v njenem zadnjem delu. Z analizo ontogenetske alometrije smo dokazali tesno povezavo med obliko in velikostjo spodnje čeljustnice. Odnos med obliko in velikostjo je bil pri vseh starostnih skupinah bolj ali manj linearen.
Keywords: Microtus subterraneus, spodnja čeljustnica, geometrijska morfometrija, ontogenija, spolni dimorfizem, alometrija
Published in DKUM: 15.11.2021; Views: 1019; Downloads: 54
.pdf Full text (1,54 MB)

8.
Variabilnost lobanje snežnih voluharic (rod: Chionomys Miller, 1908): pristop z geometrijsko morfometrijo
Tea Lipovnik, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi sem s pomočjo geometrijske morfometrije analizirala medvrstno variabilnost v velikosti in obliki ventralne strani lobanje pri štirih vrstah voluharic iz rodu Chionomys: C. gud, C. nivalis, C. roberti in C. lasistanius, ter morfometrične odnose primerjala z genetskimi. V analizo sem vključila 362 osebkov. Geometrijska analiza je temeljila na 20 oslonilnih točkah, ki sem jih določila na ventralni strani lobanje. Prisotnost sekundarnega spolnega dimorfizma (SSD) sem preverjala ločeno za velikost in obliko lobanje za vsako vrsto posebej. Sekundarni spolni dimorfizem v velikosti lobanje (SSDV) sem analizirala s primerjavo centroidne velikosti samcev in samic, pri čemer sem uporabila t-test. Za preverjanje sekundarnega spolnega dimorfizma v obliki lobanje (SSDO) sem uporabila multivariatno analizo variance (MANOVA). Razlike med spoloma ni bila pri nobeni vrsti signifikantna, zato sem v nadaljnjih analizah spola obravnavala združeno. Variabilnost v velikosti lobanje med štirimi vrstami sem preverila z enosmerno analizo variance (ANOVA). V analizo sem vključila vseh 362 osebkov. Rezultati analize variance so bili visoko signifikantni (F=51,87; p<0,0001). Posteriorni test Je pokazal značilne razlike med pari vrst: lasistanius – roberti, lasistanius – gud in nivalis – roberti. Variabilnost v obliki lobanje sem preverila z diskriminantno analizo, kjer so Prokrustove koooridnate predstavljale odvisno spremenljivko, vrstna pripadnost pa neodvisno. Diskriminantna analiza je pokazala na signifikantne razlike med vrstami (Wilksova lambda=0,049 df1=108 df2=968,2 F=15,59 p<0,0001). Najbolj podobni sta bili vrsti C. lasistanius in C. gud, najbolj različni pa so bili pari med C. roberti in ostalimi vrstami. Ugotovitve o morfometričnih odnosih med vrstami sem primerjala z genetskimi odnosi. Podatke o nukletoidnih zaporedjih sem pridobila s pomočjo genetske banke (GenBank), pri čemer so bile lokalitete osebkov podobne lokalitetam vzorcev iz materiala za magistrsko nalogo. Na podlagi pridobljenih podatkov sem s pomočjo programa MAFFT izrisala dendrogram filogenetskih odnosov. Rezultati so pokazali, da vrsti C. lasistanius in C. gud tako na podlagi morfometričnih kot genetskih odnosov predstavljata sestrsko skupino. Par vrst gud-lasistanius je bil najbolj podoben C. nivalis, medtem, ko je bila vrsta C. roberti najbolj samosvoja. Rezultati morfometričnega drevesa se niso skladali s tipologijo genetskega drevesa. Zaključujem, da ima na obliko lobanje večji vpliv način življenja kot pa filogenetska sorodnost. Uvrščanje vrste C. roberti v skupine znotraj rodu Chionomys bi tako lahko bil predmet nadaljnih raziskav.
Keywords: Chionomys, Chionomys nivalis, Chionomys gud, Chionomys roberti, Chionomy lasistanius, geometrijska morfometrija, morfometrična varibilnost, spolni dimorfizem, ventralna stran lobanje, oslonilne točke
Published in DKUM: 16.12.2020; Views: 1022; Downloads: 94
.pdf Full text (2,05 MB)

9.
Variabilnost čeljustnice in spodnjih meljakov pri Prometheomys schaposchnikowi: pristop z geometrijsko morfometrijo
Ana Žunkovič, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi sem z metodami geometrijske morfometrije ovrednotila morfometrično variabilnost mandibule in spodnjih meljakov pri prometejevi voluharici (Prometheomys schaposchnikowi). V analizo je bilo vključenih 186 primerkov mandibul in 204 primerki spodnjih meljakov iz različnih muzejskih zbirk. Analizirala sem sekundarni spolni dimorfizem, ontogenetsko variabilnost in geografsko variabilnost. Na mandibuli sem določila 14 oslonilnih točk, na spodnjih meljakih pa 32 oslonilnih točk, ki sem jih dalje uporabila v morfometrični analizi z uni- in multivariatnimi statističnimi metodami. Sekundarni spolni dimorfizem ni bil izražen niti v velikosti niti obliki mandibule ali spodnjih meljakov. Pri preverjanju ontogenetske variabilnosti sem ugotovila, da se juvenilni osebki razlikujejo od odraslih v velikosti, saj imajo manjšo mandibulo in spodnje meljake. Do razlik pa prihaja tudi v obliki mandibule in obliki spodnjih meljakov. Na mandibuli mladih in odraslih osebkov so odstopanja od povprečne oblike vidna tako v alveolni regiji (regija z zobmi) kot tudi na zadnjem delu manidbule. Odstopanja od povprečne oblike so opazna tudi na spodnjih meljakih mladih in odraslih osebkov. Preverila sem še geografsko variabilnost v velikosti in obliki mandbule in spodnjih meljakov ter ugotovila, da se osebki z območja Malega Kavkaza razlikujejo od ostalih (Severni in Veliki Kavkaz) v velikosti mandibule in spodnjih meljakov. Do manjših odstopanj od povprečne oblike pa prihaja tudi v obliki mandibule in spodnjih meljakov.
Keywords: Prometheomys schaposchnikowi, mandibula, spodnji meljaki, sekundarni spolni dimorfizem, ontogenetska variabilnost, geografska variabilnost, geometrijska morfometrija.
Published in DKUM: 30.07.2020; Views: 1092; Downloads: 81
.pdf Full text (2,26 MB)

10.
Morfološka variabilnost spodnje čeljustnice belonogih miši, Apodemus (Rodentia, Muridae) iz jugozahodne Azije
Taja Lakoše, 2020, master's thesis

Abstract: V rod belonogih miši Apodemus vključujemo od majhnih do srednje velikih miši, ki imajo majhno podolgovato glavo in dolg gobček, razmeroma dolg in zmerno dlakav rep ter kožuh, ki je gost in mehak, temno rjave do sive barve. Namen magistrske naloge je bil s pomočjo metod geometrijske morfometrije analizirati morfološko variabilnost spodnje čeljustnice belonogih miši, Apodemus sp., na območju jugozahodne Azije z vidika vrstne pripadnosti, spola, geografske lege in morfotipov. Izbrana območja jugozahodne Azije smo združili v šest večjih geografskih območij, ki so Afganistan, Gruzija, Indija, Iran, Nepal in Sirija. Znane vrste so bile Apodemus flavicollis, Apodemus fulvipectus, Apodemus witherbyi, Apodemus ponticus in Apodemus uralensis. Spolni dimorfizem ni bil statistično značilen. Prisotna je bila značilna geografska variabilnost v velikosti in obliki spodnjih čeljustnic med geografskimi vrstami in območji. Osebki brez znane taksonomske identitete iz Afganistana in Nepala bi lahko glede na velikost in obliko čeljustnice pripadali dvema morfotipoma.
Keywords: Apodemus sp., morfotip, jugozahodna Azija, čeljustnica, spolni dimorfizem
Published in DKUM: 20.07.2020; Views: 1147; Downloads: 78
.pdf Full text (3,25 MB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica