1. Spolno nasilje nad otroki in mladostniki v obdobju interneta in socialnih omrežij : magistrsko deloAnja Zorman Puher, 2024, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava problematiko preteklega spletnega spolnega nasilja med študenti slovenskih univerz. Nasilje na internetu je kompleksen pojav, ki prizadene veliko mladih in pusti dolgotrajne posledice. V teoretičnem delu naloge so opredeljeni ključni pojmi, kot so spolno nasilje, njegove oblike in posledice za otroke in mladostnike. Posebno pozornost smo namenili spletnemu nadlegovanju, spletnemu spolnemu izsiljevanju, neželenemu pošiljanju spolnih vsebin in drugim oblikam spletnega nasilja. V empiričnem delu smo se osredotočili na analizo izkušenj študentov s spletnim spolnim nasiljem. Raziskava je temeljila na vzorcu 182 študentov različnih fakultet. Rezultati so pokazali, da je 35 % udeležencev izkusilo neko obliko spletnega spolnega nasilja. Nadaljnje ugotovitve so razkrile, da so ženske statistično značilno bolj izpostavljene spletnemu spolnemu nasilju kot moški, kar potrjuje spolno diferenciacijo tveganja. Raziskava je prav tako potrdila, da največji delež spolnega nadlegovanja ali zlorabe na spletu doživijo mladostniki med 15. in 19. letom, kar poudarja ranljivost te starostne skupine. Analiza je pokazala šibko pozitivno korelacijo med povečanjem starosti in prvo izpostavljenostjo nasilju. Glede na to, da se bo večina otrok in mladostnikov v svojem življenju srečala z neko obliko spletnega spolnega nasilja, je po našem mnenju nujno, da se ozaveščanje o nevarnostih vključi kot obvezna komponenta izobraževalnih programov.
Keywords: spolno nasilje, spletno spolno nadlegovanje, spletna spolna zloraba, otroci, mladostniki, socialna omrežja, magistrska dela
Published in DKUM: 30.08.2024; Views: 92; Downloads: 42
 Full text (1014,34 KB) |
2. Zoofilija kot vrsta mučenja živali : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloIzabel Vidič, 2023, undergraduate thesis Abstract: Ljudje že od nekdaj v svoja življenja vključujemo živali iz različnih razlogov: za delo, družbo, zabavo itd. Iz teh medsebojnih odnosov so se razvila tudi škodljiva dejanja, ki jih počnemo do živali. Skozi leta se je izoblikovalo več pravilnikov in zakonov, ki so urejali in še danes urejajo odnos do živali in slednje ščitijo. Vendar pa vseeno najdemo pomanjkljivosti in do mučenja živali še vedno prihaja. Za to problematiko se zavzema več društev, ki nanjo opozarjajo in nagovarjajo ljudi, naj v primeru mučenja živali pravilno ukrepajo. V diplomskem delu smo se posvetili zoofiliji kot vrsti mučenja živali, saj je to tabu tema povsod po svetu. Pojavlja se v vseh okoljih, kjer živali pridejo v stik s človekom. V teoretičnem delu smo opisali izvor dejanja, ki sega že v prazgodovino, njegovo udejanjanje pa se pojavlja še danes. Zoofilija je parafilija in se pojavlja v več oblikah, težko jo je odkrivati, prinaša pa tudi različna zdravstvena tveganja za ljudi. Zoofilija nekaterim prinaša tudi visoke vsote denarja zaradi razpoložljivosti živali zoofilom v raznih bordelih in vključevanja v pornografiji. V študiji smo opravili intervjuje s predstavniki društev za zaščito živali. V ospredje smo postavili njihove izkušnje ter njihov pogled na zoofilijo in mnenje o njej. Ugotovili smo, da je zoofilija precej skrivnostna tema, ki se je v vsakdanjem življenju zaveda malo ljudi. Tako laiki kot delavci v zavodih in društvih za zaščito živali z zoofilijo nimajo veliko izkušenj, zato je pomembno, da opozorimo nanjo in jih ozavestimo o njej. Ravno tako kot ostale vrste mučenja živali mora biti zoofilija videna, prijavljena in sankcionirana. Poleg omenjenih rešitev bi se moralo tudi zoofile psihološko obravnavati in jih poskušati »ozdraviti« te parafilne motnje.
Keywords: zoofilija, mučenje živali, spolna zloraba, zaščita živali, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.11.2023; Views: 635; Downloads: 99
Full text (796,39 KB) |
3. Posttravmatska stresna motnja pri otrocih - žrtvah spolnega nasilja : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeHanna Rotar, 2022, undergraduate thesis Abstract: Osnovni namen diplomskega dela je preučiti povezavo med spolnim nasiljem in duševno motnjo, imenovano posttravmatska stresna motnja. V diplomskem delu je opisano, kaj je spolno nasilje, spolno nasilje nad otroki in kaj so značilnosti posttravmatske stresne motnje. Razloženo je, zakaj po travmatičnem dogodku žrtve razvijejo posttravmatsko stresno motnjo. Za razumevanje zapletene tematike je v diplomskem delu podrobneje razloženo, kako pogosto in na kakšne načine doživljajo spolno nasilje ljudje po celem svetu, še posebej pa je delo osredotočeno na otroško populacijo. Opisane so posledice spolnega nasilja oziroma zlorabe na otroke in kako spolno zlorabo pri otrocih prepoznamo ter zdravimo. Narejena je tudi primerjava med simptomi in diagnostičnimi kriteriji posttravmatske stresne motnje pri odraslih in otrocih. Po pregledu literature se je pokazalo, da je spolno nasilje res zelo pogost svetovni problem, ki je žal velikokrat spregledan. Posttravmatska stresna motnja pri otrocih je zelo pogost pojav, ko doživijo travmo zaradi spolnega nasilja. Večkrat jo doživljajo deklice kot dečki, na splošno pa so za pojav posttravmatske stresne motnje bolj ogroženi otroci kot odrasli. Seveda motnje ne bodo razvili vsi posamezniki, ki doživijo travmatično izkušnjo. Ravno zato so razloženi tudi dejavniki tveganja, ki vplivajo na pogostost motnje. Opisano pa je tudi, kakšne posledice imata spolno nasilje in posttravmatska stresna motnja na odraslost, še posebej je opisan vpliv na intimnost.
Keywords: travma, spolna zloraba, otroci, diplomske naloge
Published in DKUM: 07.10.2022; Views: 682; Downloads: 116
Full text (1,23 MB) |
4. Spolna zloraba slabotne osebe v luči novele KZ-1H : magistrsko deloMelisa Tement, 2022, master's thesis Abstract: Spolnost je v teoriji kazenskega prava privlačna zaradi svoje organske povezanosti s telesnim užitkom ter izpostavljanja najbolj intimnih delov telesa in psihe. V zadnjem desetletju je v mnogih državah mogoče zaznati rastoči interes po spremembah na področju spolnega kazenskega prava. Model prisile se v vse več državah opušča in nadomešča z novimi modeli, da bi bolje zaščitili spolno avtonomijo posameznika. Povod za te spremembe so predvsem kritike modela prisile, odmevni primeri, ali pa za njimi stojijo zgolj razni politični interesi. Vse skupaj je privedlo do razvoja dveh drugih, tako imenovanih modelov soglasja; modela veta in modela afirmativnega soglasja. Tudi v Sloveniji je leta 2021 zakonodajalec sprejel novelo KZ-1H Kazenskega zakonika, s katero je v naše kazensko pravo uvedel model afirmativnega soglasja t.i. model "ja pomeni ja". Ta model zahteva, da je dano soglasje. Tisti, ki da pobudo za spolni akt, mora pridobiti soglasje nasprotne osebe. Privolitev mora biti samostojna, svobodna in specifična. Čeprav je model "ja pomeni ja" prinesel izboljšave za žrtve spolnih deliktov iz presenečenja in za speče žrtve, je razlaga številnih spolnih kaznivih dejanj postala veliko bolj razširjena.
Kazensko pravo posebej ščiti žrtve, ki se ne morejo uspešno upreti nezaželenemu poseganju v njihovo spolno nedotakljivost, ker za to niso fizično ali telesno sposobne. Kaznivo dejanje »Spolna zloraba slabotne osebe«, ki je določeno v 172. členu Kazenskega zakonika, je eden od primerov inkriminacije, ki ščiti takšne osebe. Posameznik, katerega spolno samoodločanje je zaščiteno z inkriminacijo, je lahko slaboten iz različnih razlogov, ki so lahko začasne ali trajnejše narave. Sam pojem slabotne osebe je do neke mere nedoločljiv. Pri razlagi pojma izhajamo iz splošnih kategorij, kot so duševna bolezen, duševna motnja ali slabost. Intenziteto, do katere mora takšno stanje segati, pa v vsakem konkretnem primeru določa sodišče. Sodišča so se velikokrat soočala z izzivom, kak ravnati s spečo žrtvijo. Spanje v 172. členu Kazenskega zakonika ni bilo nikoli eksplicitno navedeno in postavljalo se je vprašanje ali bi lahko bilo zajeto pod kakšno drugačno stanje, zaradi katerega se žrtev ne more upirati.
Keywords: model prisile, »ja pomeni ja«, »ne pomeni ne«, spolna samoodločba, spolna zloraba, slabotna oseba, duševna motnja, speče osebe, privolitev, novela KZ-1H
Published in DKUM: 08.07.2022; Views: 1010; Downloads: 244
Full text (764,34 KB) |
5. Zaznavanje in odzivi na spolno nasilje nad otrokiUrška Doler, 2021, undergraduate thesis Abstract: POVZETEK
Pojem, ki je temelj diplomske naloge je zaznavanje in odzivi na spolno zlorabo nad otroki. V diplomski nalogi so zajeti še ostali pojmi, ki so povezani s samo temo naloge. Najprej smo opredelili nasilje in specifično spolno nasilje nad otrokom, ter kakšen vpliv ima tovrstna travmatična izkušnja. V nadaljevanju smo govorili o prepoznavnih znakih, oz. o tem, kako prepoznati žrtev spolne zlorabe. Sledijo še različne vrste pomoči in kako najučinkoviteje pomagati zlorabljenemu otroku. V empiričnem delu diplomske naloge smo zbrali rezultate, pridobljene s pomočjo strokovnih delavcev (vzgojiteljev, pomočnikov vzgojiteljev in svetovalnih delavcev), ki so izpolnili anketni vprašalnik. Raziskali smo seznanjenost strokovnih delavcev s tematiko spolne zlorabe in pojavnost le-te v vrtcu. Zanimala nas je pogostost pojava tega problema v predšolskem obdobju. Zbrali smo nekaj primerov oseb (4), ki so v obdobju otroštva, tj. do 14 leta starosti, bile žrtve spolnega nasilja in z njimi naredili vnaprej pripravljen intervju, v katerem nas je predvsem zanimalo, v kakšni meri je bila žrtvi nujena pomoč. Pridobljene podatke smo primerjali in povezali s teorijo ter s hipotezami, ki smo si jih zastavili.
Keywords: otrok, spolna zloraba, razkritje spolne zlorabe, znaki spolne zlorabe, pomoč v primeru spolne zlorabe
Published in DKUM: 12.10.2021; Views: 1192; Downloads: 198
Full text (2,15 MB) |
6. Dokazni problem poznih prijav spolnih zlorab : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAna Balog, 2021, undergraduate thesis Abstract: Preiskovalci spolnih zlorab se med samo preiskavo srečujejo s številnimi problemi. Najpogostejši problem je zbiranje dokazov, saj večina žrtev spolne zlorabe ne prijavi takoj po dejanju. Pri tem nastane problem, da se večina dokazov, ki bi jih preiskovalci dobili na telesu, predmetih žrtve ali storilca in na samem kraju dejanja, že uniči. Naslednji problem, s katerim se srečujejo preiskovalci, je ta, da osumljenec priznava spolni odnos, vendar trdi, da do njega ni prišlo proti volji žrtve.
V diplomskem delu se osredotočimo na posilstvo in spolno nasilje, ki ju opišemo v prvem delu naloge. Predstavimo predloge sprememb inkriminacije posilstva in spolnega nasilja po modelu soglasja ter nesoglasja. Srečamo se tudi z razlogi, zakaj spolnega nasilja žrtve ne prijavijo takoj po dejanju, z vplivom sekundarne viktimizacije in kakšni so tipi storilcev kaznivih dejanj spolnega nasilja ter posilstva. V osrednjem delu diplomske naloge se osredotočimo na preiskovanje posilstva in spolnega nasilja, kjer opisujemo prijavo spolne zlorabe, razgovor z žrtvijo ter zbiranje dokazov, katere še podrobneje opišemo. Opisujemo tudi informativni razgovor z osumljencem kaznivega dejanja spolnega nasilja in posilstva ter kakšne so metode za izsleditev domnevnega storilca, v kolikor ta ni znan. V nadaljevanju smo predstavili preiskovanje pozne prijave spolne zlorabe, kjer ni več možno pridobiti materialnih dokazov. Pri tem ima ključno vlogo razgovor z žrtvijo, ki ga podrobneje opišemo. Opišemo tudi razloge, zakaj do prijave prihaja pozno in ne takoj po spolni zlorabi in predstavimo tudi primere, kjer je bila kljub pozni prijavi podana pravnomočna obtožnica proti storilcem.
Keywords: diplomske naloge, spolna zloraba, posilstvo, spolno nasilje, kriminalistično preiskovanje, zbiranje dokazov, pozna prijava
Published in DKUM: 04.08.2021; Views: 1074; Downloads: 179
Full text (641,13 KB) |
7. Kazenskopravne dileme prostitucije : magistrsko deloŠpela Sinič, 2020, master's thesis Abstract: Prisotnost prostitucije skozi zgodovino človeštva kaže na to, da gre za konstanten pojav, ki bo v naši družbi skoraj zagotovo prisoten tudi v bodoče. Nesporno gre pri prostituciji za stalen, izredno kompleksen in večplasten družbeni pojav, zato se mora nanj ustrezno odzivati tudi kazensko pravo. Države danes prostitucijo urejajo zelo različno. V osnovi pa lahko izpostavimo tri regulativne modele, ki so se izoblikovali skozi zgodovino in se kot prevladujoči ohranili do danes. To so prohibicionistični, regulacijski ter abolicionistični model. Slednji ima številne izpeljanke med katere spada tudi dekriminalizacija ali t.i. popolna abolicija. V zadnjih desetletjih so se na podlagi teh modelov izoblikovali še številni drugi, recimo t.i. nordijski model. Skozi zgodovino samostojne Slovenije je bila večkrat predmet političnih razprav tudi legalizacija prostitucije, s katero bi se področje prostitucije celovito zakonsko uredilo, hkrati pa je njen namen izboljšanje delovnih pogojev ter preprečevanje oziroma zmanjševanje zlorab in izkoriščanja oseb, ki se s prostitucijo ukvarjajo. V skladu z Zakonom o prekrških zoper javni red in mir (ZJRM) je bila prostitucija opredeljena kot prekršek. Leta 2003 je novela ZJRM-B prostitucijo dekriminalizirala. S sprejetjem Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) je zakonodajalec ponovno, čeprav le delno, inkriminiral le t.i. ulično prostitucijo, ki ogroža javni red in mir. Ves čas pa je bila kazniva zloraba prostitucije, vendar se je stopnja inkriminacije s časom spreminjala. Do pomembne prelomnice je prišlo s sprejetjem novele Kazenskega zakonika leta 2004. Takrat sta se kaznivi dejanji »Zvodništvo« (185.člen KZ) in »Posredovanje pri prostituciji« (186. člen KZ) združila v novo kaznivo dejanje naslovljeno kot »Zloraba prostitucije« (sedanji 175. člen KZ-1). Od takrat je sodelovanje pri tuji prostituciji po naši zakonodaji kaznivo zgolj v primeru, da je izvršeno z namenom izkoriščanja. V jedru varstva tega kaznivega dejanja je kot varovana dobrina spolna samoodločba osebe, ki se prostituira. »Sodelovanje pri tuji prostituciji zaradi izkoriščanja« je zakonski znak kaznivega dejanja po 175. členu KZ-1, ki ga prejšnja zakonodaja, po kateri je bilo prepovedano vsakršno sodelovanje pri prostituciji druge osebe, ni poznala. V tem smislu torej zožuje polje kaznivosti. Vendar pa je pri na novo vnesenem zakonskem znaku težava v njegovi nedoločenosti oz. nedefiniranosti, kar je preložilo breme, da ga pomensko zapolni, na pleča sodne prakse. Glavna naloga sodišč je torej, da razmejijo kaznive oblike sodelovanja pri prostituciji druge osebe od zakonitih. V dosedanjem procesu interpretacije se s ciljem, da bi to storila sodišča bolj ali manj uspešno sklicujejo na različne okoliščine, ki naj bi po njihovem mnenju kazale na izkoriščanje. Kot glavni element se izpostavlja koristoljubnost storilca. Čeprav je ekonomsko izkoriščanje v praksi najbolj pogosto pa lahko storilec osebo, ki se prostituira izkorišča tudi v osebnostno – dostojanstvenem smislu.
Keywords: prostitucija, legalizacija, zloraba prostitucije, spolna samoodločba, izkoriščanje, koristoljubnost, nadzor nad žrtvijo, ranljivost žrtve
Published in DKUM: 13.01.2021; Views: 1504; Downloads: 311
Full text (1,18 MB) |
8. Odkrivanje spolnih zlorab otrok na območju policijske uprave Nova Gorica : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloSuzana Kranjc, 2020, undergraduate thesis Abstract: Otroci so najbolj ranljiva skupina naše družbe. Za zdrav razvoj potrebujejo zaupanje, zaščito in razumevanje, ki naj bi ga otrok pridobil ravno v krogu svoje družine. Žal pa v današnjem času veliko nasilja in različnih zlorab prihaja ravno iz kroga družine.
Da bi prepoznali znake, da je otrok zanemarjen, trpinčen, zlorabljen in, da bi lahko ob tem takoj ustrezno odreagirali, je potrebna strokovnost. V diplomskem delu smo se osredotočili ravno na problem prepoznavanja znakov, ravnanj in obnašanja otrok, staršev in drugih, ki nakazujejo na to, da se dogajajo spolne zlorabe.
V prvem delu diplomskega dela smo predstavili pomen pojma spolna zloraba otrok in predstavili nekatere oblike in značilnosti spolnih zlorab otrok. Predstavljena je zakonodaja in drugi akti, ki zajemajo obrazložitev za obravnavo kaznivega dejanja Spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let ter pravice in zaščito žrtev tovrstnih kaznivih dejanj.
V drugem delu diplomskega dela je predstavljen in obrazložen grafični prikaz obravnavanih kaznivih dejanj Spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let, na območju Policijske uprave Nova Gorica, za obdobje med leti 2006 do 2016.
Podrobno je predstavljena vloga posameznih strokovnih služb (vrtci, šole, zdravstvo, centri za socialno delo, policija), kjer smo z opravljenimi intervjuji posameznih strokovnih delavcev ugotavljali njihovo usposobljenost za odkrivanje in prepoznavanje znakov spolno zlorabljenega otroka. Iz opravljenih intervjujev s strokovnimi uslužbenci smo ugotovili, da je strokovno znanje pomanjkljivo in bi potrebovali več usposabljanj s področja prepoznavanja znakov spolno zlorabljenih otrok.
Keywords: diplomske naloge, spolna zloraba, otroci, policija, odkrivanje, vrtec, šola, center za socialno delo, zdravstvo
Published in DKUM: 24.06.2020; Views: 987; Downloads: 113
Full text (9,56 MB) |
9. NICHD protokol intervjuvanja otrok : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTamara Josipović, 2020, undergraduate thesis Abstract: Ne zgolj odrasli, tudi otroci so pomemben faktor v procesu preiskovanja določenih kaznivih dejanj, bodisi v vlogi priče ali celo v vlogi žrtve. Njihovo pričanje že od nekdaj velja za vprašljivo, saj so tretirani kot nemočna bitja, ki poleg svojega okolja in dogodkov, ki se jim pripetijo, drugače zaznavajo in dojemajo tudi različne informacije, ki pridejo do njih. Diplomska naloga se osredotoča na spolno zlorabljene otroke, ki so po travmatičnem dogodku postavljeni pred preiskovalca, čigar naloga je zlorabo odkriti ter, kar se da iskreno in gotovo, pojasniti, kaj se je otroku zgodilo. Ker se velikokrat zgodi, da so otroci edini razpoložljivi vir informacij, je vitalnega pomena predvsem to, da preiskovalec izbere pravilen pristop, s katerim bo skušal od otroka pridobiti čim več zanesljivih in natančnih informacij. Za svoje delo mora biti ustrezno usposobljen, saj lahko le tako doseže, da ne prihaja do lažnih oziroma napačnih obtožb. Pred samim začetkom mora biti seznanjen z otrokovim razvojem, zato diplomsko delo najprej obravnava otrokovo mišljenje, govor, funkcijo spomina ter zmožnost uporabe lažnih izjav. Šele nato lahko preiskovalec preide na določeno tehniko zasliševanja, s katero poskuša pridobiti želene informacije. Obstaja več različnih tehnik opravljanja razgovora z otroki. Nekatere izmed najbolj znanih in pogosto uporabljanih so tehnika anatomskih lutk, kognitivni intervju, za obtožbe slepi intervju, pregled dotikanja, obširna forenzična ocena ter NICHD protokol, ki je v diplomskem delu tudi podrobneje opisan. Gre za tehniko, ki se v Sloveniji sicer še ne uporablja, vendar je drugod znana kot ena najbolj učinkovitih in zanesljivih metod preiskovanja. Za razliko od drugih tehnik, je ta sestavljena iz dveh faz. V prvi je glavnega pomena vzpostavitev odnosa z otrokom ter omogočanje le-temu, da se v okolju, v katerem pogovor poteka, počuti kar se da sproščeno in domače. Šele kasneje, v drugi fazi, preiskovalec pogovor napelje na domnevno zlorabo ter zastavlja bolj konkretna vprašanja. Otrokovi odgovori so zaradi odprtih in manj sugestibilnih vprašanj natančnejši ter zanesljivejši, s čimer se delež preiskanih primerov vztrajno zvišuje.
Keywords: diplomske naloge, otroci, spolna zloraba, intervju, NICHD protokol, verodostojnost izjav
Published in DKUM: 25.03.2020; Views: 1358; Downloads: 252
Full text (710,42 KB) |
10. Verodostojnost obujenih spominov pri spolnih zlorabah v mladosti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKlavdija Kotnik, 2019, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je predstavljen problem verodostojnosti obujanja spominov na spolno zlorabo v mladosti. Tema je relativno malo raziskana, saj gre za večno polemiko med zagovorniki in nasprotniki potlačenih spominov. Spolna zloraba je dogodek, mimo katerega ne moremo. Je človeška prelomnica, ki pusti velike posledice skozi celo življenje, ravno zato se tako pogosto pojavi vprašanje, kako se lahko nekdo ne spomni spolne zlorabe iz otroštva ter kasneje v odrasli dobi tak spomin zopet privre na plano. Še najbolj od vsega pa je vprašljivo kako verodostojni so ti spomini. O pojmu represija je pisal že Sigmund Freud, ki je trdil, da neprijetne in boleče trenutke izrinemo iz zavesti in se s tem izognemo nelagodju, kar pa ne pomeni, da jih odstranimo. Znanstvenih dokazov o potlačenih spominih do sedaj še ni, je pa veliko rečenega na to temo tako s strani zagovornikov kot nasprotnikov.
Obujanje bolečih spominov je lahko dvorezni meč, saj je naš spomin tako krhek in hitro pokvarljiv, da že manjša napaka pripelje do popačenja. Na eni strani so resnični in verodostojni primeri obujenih spominov, spet na drugi strani t. i. lažni spomini, katere lahko nenamerno povzroči terapevt. Ljudje z duševnimi težavami običajno poiščejo pomoč pri raznih terapevtih, ti pa lahko s sugestivnimi vprašanji človeka še bolj zmedejo in na nek način ''vcepijo'' lažen spomin na spolno zlorabo iz otroštva, ki je tako rekoč krivec za njihove duševne težave v sedanjosti. Ravno tako je vprašljiva hipnoza, saj kolikor je dejansko uporabna, so lahko njeni učinki tudi nasprotni, kajti človek pod hipnozo je še bolj dovzeten za predloge, kakor v običajnem stanju. Nekako se večina raziskav nagiba na to, da gre pri potlačenih travmatičnih spominih bolj kot ne za supresijo, ki pomeni izogibanje pogovoru o občutljivi tematiki in začasno nedostopnost teh spominov o katerih žrtev ne razmišlja in ne za dejansko pozabo.
Keywords: diplomske naloge, spomin, spolna zloraba, potlačeni spomini, obujeni spomini, lažni spomini
Published in DKUM: 30.08.2019; Views: 1369; Downloads: 218
Full text (772,47 KB) |
