1. Reprezentacija spola pri oglaševanju v izbranih katalogih igračŽiva Rizmal, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava reprezentacije dečkov in deklic v katalogih igrač Baby Center, izdanih med letoma 2010 in 2020. Igrače in njihovo oglaševanje predstavljajo pomemben vidik spolne socializacije, saj na otroke prenašajo družbene norme, vrednote in ideologije, vezane na spol. Namen zaključnega dela je bil raziskati, v kolikšni meri in na kakšen način so reprezentacije dečkov in deklic v izbranih katalogih igrač spolno (stereo)tipizirane in ali je v obdobju desetih let že prišlo do kakšnega premika k bolj spolno nevtralnemu oglaševanju igrač. Izvedli smo kvalitativno in kvantitativno analizo fotografij otrok. Izsledki raziskave kažejo, da so reprezentacije otrok v izbranih katalogih igrač večinsko spolno (stereo)tipizirane. Skladno s pričakovanji se dečki najpogosteje pojavljajo s stereotipnimi moškimi igračami, deklice pa s stereotipnimi ženskimi igračami. Raziskava je pokazala, da obstajajo manjši premiki k spolno nevtralnemu oglaševanju igrač, vendar da je še vedno veliko več spolno (stereo)tipiziranih kot spolno nevtralnih oglasov. Reprezentacije dečkov in deklic, ki potencialno razbijajo spolne stereotipe, smo večinoma našli v katalogih, izdanih med letoma 2015 in 2020. V prihodnje bi bilo smiselno spodbuditi oglaševalce, da dajo večjo vlogo spolno nevtralnim oglasom igrač.
Keywords: oglaševanje igrač, spol, spolni stereotipi, spolna socializacija, reprezentacije
Published in DKUM: 12.10.2021; Views: 787; Downloads: 178
 Full text (2,90 MB) |
2. Reprezentacije žensk in moških v književnih besedilih v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šoleDominika Podvratnik, 2018, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava reprezentacije žensk in moških v predlaganih proznih književnih besedilih za obravnavo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ. Otroška književnost predstavlja pomemben dejavnik spolne socializacije, saj otroci skozi književna besedila spoznavajo družbene norme in vrednote, ki se nanašajo na družbeni spol. Namen magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način so reprezentacije moških in žensk v predlaganih proznih književnih besedilih seksistične. Analiza izbranih proznih književnih besedil je bila kvantitativna in kvalitativna. V kvantitativno analizo so bila vključena vsa prozna književna besedila, ki so v Učnem načrtu za slovenščino v osnovni šoli (2011) predlagana za obravnavo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Kvantitativna analiza je zajemala razmerje med deležema avtorjev in avtoric, ki so vključeni na seznam predlaganih proznih književnih besedil, ter razmerje med deležema glavnih oseb moškega in ženskega spola. Kvalitativna analiza je vključevala preučevanje različnih vidikov seksizma v izbranih proznih književnih besedilih s pomočjo vprašalnika Vidiki seksizma v otroški književnosti (Diekman in Murnen, 2004). Vzorec za kvalitativno analizo je bil omejen na devet proznih književnih besedil. Rezultati kvantitativne analize so pokazali, da je na seznam predlaganih proznih književnih besedil vključenih skoraj trikrat več avtorjev kot avtoric. Prav tako so v obravnavanih proznih besedilih glavne književne osebe pogosteje dečki/moški kot deklice/ženske. Rezultati kvalitativne analize so pokazali, da so reprezentacije moških in žensk v obravnavanih proznih književnih besedilih večinsko seksistične. Seksistične reprezentacije spolov se najpogosteje pojavljajo na področju moško stereotipnih poklicnih dejavnosti. Tako moški kot ženski književni liki prevzemajo stereotipne osebnostne značilnosti in družbene vloge nasprotnega spola, vendar rezultati nakazujejo, da je to v nekoliko večji meri značilno za moške književne like.
Keywords: otroška književnost, seksizem, spolni stereotipi, spolna socializacija, reprezentacije
Published in DKUM: 10.10.2018; Views: 1352; Downloads: 213
Full text (1,34 MB) |
3. SPOLNA DIFERENCIACIJA VREDNOTNIH USMERITEV OTROK V OSNOVNI ŠOLIAndreja Mašera, 2016, master's thesis Abstract: Živimo v časih, ki kličejo po moralni in vrednotni preobrazbi človeka. Vrednote imajo nedvomno pomembno vlogo v družbi in življenju ljudi kot posameznikov. So pomembna vrsta prepričanj o tem, kaj je dobro in zaželeno, so del kulture, brez katere posameznik ne more.
Glavni namen magistrskega dela je z metodo anketiranja učencev sedmega in devetega razreda s Kozjansko-Obsoteljske regije ugotoviti, v kolikšni meri, če sploh, biološki spol anketirancev bistveno vpliva na njihovo oceno pomembnosti vrednot, katere so tiste vrednotne usmeritve, ki so višje ocenjene pri dečkih in katere pri deklicah, ter kateri dejavniki pomembno vplivajo na oblikovanje njihovih vrednotnih usmeritev.
Raziskava kaže vpliv spola in starosti na oblikovanje spolno diferenciranih vrednotnih usmeritev otrok v osnovni šoli. Med dvajsetimi raziskovani vrednotami, ki jih dečki pojmujejo kot zelo pomembne in ocenjujejo višje kot deklice, so zabava, tekmovanje, denar, šport, lepota, dobra hrana in vzorniki. Vrednote, ki jih deklice pojmujejo kot zelo pomembne in jih ocenjujejo višje kot dečki, so prosti čas, prijateljstvo, sreča, ljubezen, znanje, red, zdravje, družina, resnica, poštenost in učni uspeh. S starostjo anketiranih učencev se nepričakovano manjša pomen znanja in učnega uspeha, reda, prostega časa, lepote, narave, vzornikov.
Najpomembnejša dejavnika za razlike v ocenah posameznih vrednot med deklicami in dečki sta primarna in sekundarna socializacija, pri čemer v obdobju med 12 in 15 letom na oblikovanje spolno diferenciranih vrednotnih usmeritev po mnenju učencev, vključenih v raziskavo, bistveno vplivata šola in vrstniki.
Keywords: vrednote, šola, socializacija, vrstniki, vrednotne usmeritve, spolna diferenciacija
Published in DKUM: 05.10.2016; Views: 1433; Downloads: 183
Full text (2,95 MB) |
4. V OZADJU SPOLNEGA DIMORFIZMA: TRETJI SPOL KOT DRUŽBENO-KULTURNI KONSTRUKTArjana Savarin, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom V ozadju spolnega dimorfizma: tretji spol kot družbeno-kulturni konstrukt je opisana totalnost spolnega fenomena, ki je obravnavan v okviru različnih kulturnih svetov oz. z vidika medkulturne variabilnosti tega fenomena.
Temeljni namen diplomskega dela je preseči absolutnost in samoumevnost vedno znova prikazanega binarnega vzorca spola oz. spolnega dimorfizma, ki se v kontekstu zahodne kulturne miselnosti vedno znova poudarja. V zahodnih kulturah se kot »normalna« in »naravna« priznavata le moška in ženska spolna kategorija. V nature-nurture razpravi smo s tem namenom prikazali pomen vpliva kulturnih determinant na spolne razlike in njihovo medkulturno variabilnost. Opredelili smo dojemanje in strukturiranje spola v okviru dualistične spolne norme, kot njeno protiutež pa smo v medkulturni primerjavi raziskali različne kulturne skupine (ljudstva), ki v okviru svoje spolne konstrukcije priznavajo sistem multiplih spolnih kategorij. Proučevali smo različne in specifične spolne fenomene, ki so splošno priznane kategorije spolnega sistema, kot so: berdaches v ameriških indijanskih družbah, fa'afafine na Samoi, zaprisežene device na jugovzhodnem Balkanu, bissuje na J. Sulavesiju (Indonezija), muxe v Mehiki in hidžre v Indiji in Pakistanu. Navedeni primeri pričajo o različnem dojemanju in strukturiranju koncepta spola ter s tem povezane spolne identitete in spolnih vlog glede na različna kulturna okolja in kulturno pogojeno socializacijo. Ravno zaradi pomena primarne socializacije pri strukturiranju spola smo raziskali njen pomen pri sprejemanju in oblikovanju spolne identitete z vidika psihoanalitične teorije, teorije socialnega učenja in razvojno kognitivne teorije. V okviru socializacije smo se dotaknili tudi pojava fluidnosti in netradicionalnosti spolnih identitet, ki se vsaj navidezno dopuščajo v okviru zahodnih postmodernih družb. S tem namenom smo opisali pojav interseksualnosti, transseksualnosti, homoseksualnosti in metroseksualnosti ter nazorno prikazali, zakaj se kljub pojavnosti teh različnih spolnih identitet še vedno vztraja pri tradicionalni spolni dihotomiji in heteroseksualni spolni usmeritvi.
Kategorijo spola in njeno dojemanje, konstruiranje in razlaganje smo prikazali kot medkulturno variabilni pojav. Tako kot v sklopu naše kulture obstajata dve uradno priznani spolni kategoriji lahko z isto mero verodostojnosti v drugih kulturah priznavajo še tretjo, četrto ali peto spolno kategorijo. Ljudje gledamo vsak kulturni svet skozi očala svoje kulture ter ga tako tudi razumemo in interpretiramo, kar pa še ne pomeni, da je to edina pravilna izbira oz. možnost. To je le naš vidik, obstaja pa jih vsaj toliko, kot je na svetu različnih kultur.
Keywords: spol, biološki spol, družbeni spol, seksualnost, spolne razlike (nature-nurture razprava), spolna identiteta, spolne vloge, spolni stereotipi, družbeno-kulturna konstrukcija spola, spolni dimorfizem, tretji spol, multiple spolne kategorije, medkulturna primerjava, socializacija, psihoanalitične teorije, teorije socialnega učenja, kognitivna razvojna teorija, sprememba spola, interseksualnost, transseksualnost, homoseksualnost, metroseksualnost, matriarhat, prisilna heteroseksualnost, Ojdipov kompleks.
Published in DKUM: 29.08.2016; Views: 2445; Downloads: 419
Full text (3,23 MB) |
5. RAZLIKE MED SPOLOMA IN NJIHOV VPLIV NA PODJETNIŠTVOTamara Breznik, 2009, undergraduate thesis Abstract: Ženske so bile s stereotipno vlogo v družbi zaznamovane skozi celotno zgodovino. Predvsem v času 2. svetovne vojne so se zaradi pomanjkanja moških, ki so bili na fronti, začele udejstvovati tudi v poklicih, za katere se je prej smatralo, da so moški. Kljub temu, da je danes drugače in da lahko ženska svojo pot izobraževanja in kariere izbira sama, se za njeno primarno nalogo še vedno šteje skrb za gospodinjstvo, moža ter otroke. Stereotipne predstave o vlogi ženske, so se pričele spreminjati v 90-ih letih prejšnjega stoletja, ko so slednje tudi v Sloveniji pričele izbirati podjetništvo kot obliko kariere. Navkljub rezultatom podjetij, ki jih vodijo ženske in ki so popolnoma primerljivi s podjetji pod vodstvom moških, imajo podjetnice še vedno komplekse pri izbiri dejavnosti. Majhni premiki, ki so bili povzročeni s strani različnih organizacij za vzpodbujanje ženskega podjetništva se sicer poznajo, a se za udejstvovanje v »moškem poklicu« še vedno odloči zelo malo žensk. Le-te vedno bolj spoznavajo določene prednosti podjetništva, med njimi fleksibilnost in več svobode, kar s pridom izkoristijo za boljše usklajevanje družine, doma in kariere. Vedno večjo samozavest podjetnicam dajejo tudi uspehi njihovih podjetij, ki so vzpodbuda in vzgled ostalim ženskam.
Skozi raziskavo, ki smo jo v sklopu diplomske naloge izvedli v krogu podjetnikov in podjetnic, smo prišli do spoznanj, da anketirane osebe po večini menijo, da je podjetništvo želena izbira kariere in da moškim v poslu ni nič lažje kot ženskam. Zanimivo je, da tako menijo tudi anketirane ženske.
Keywords: socializacija // spolne vloge // spolne razlike // delitev dela // žensko delo // izobraževanje // zaposlovanje // ženski poklici // moški poklici // enakopravnost spolov // spolna diskriminacija // človekove pravice žensk // pravna ureditev zaposlenih // podjetništvo // podjetnik // podjetnica // razvoj podjetništva // stanje podjetništva // prednosti podjetništva // slabosti podjetništva // razlike med spoloma // žensko podjetništvo // motivacijski dejavniki // položaj podjetnic // kariera i
Published in DKUM: 10.06.2010; Views: 5684; Downloads: 938
Full text (612,03 KB) |
