1. Zmožnost pripovedovanja pravljiške zgodbe deklic in dečkov v 5. razredu osnovne šole : magistrsko deloMichelle Bačič, 2023, master's thesis Abstract: V teoretičnem delu je magistrsko delo usmerjeno v predstavitev razvoja govora, faz razvoja in razlike v govornem razvoju deklic in dečkov. Na kratko smo opisali tudi, kako lahko govor spodbujamo. Osredotočili smo se na pripovedno zmožnost otrok in teorijo uma v povezavi s pripovedovanjem zgodb. Opisali smo dejavnike, ki vplivajo na razvoj zmožnosti pripovedovanja ter na ocenjevanje otrokovega pripovedovanja zgodb. Opisali smo tudi standardne postopke in merila, standardizirane preizkuse in pripomočke za pripovedovanje zgodb ter pripovedovanje zgodb glede na spol. Prav tako smo opisali vpliv spolnih stereotipov na izbiro pravljice. Sledi podrobna raziskava, v kateri je pravljico Kraljična na zrnu graha pripovedovalo 20 otrok, od tega 10 deklic in 10 dečkov. Zgodbe smo analizirali z vidika koherentnosti in kohezivnosti. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med spoloma v povprečni rabi: vseh besed, različnih besed, dolžini povedi, priredno zloženih povedi, podredno zloženih povedi in enostavčnih povedi, rabi prirednih veznikov in podrednih veznikov. Poleg tega smo želeli proučiti še povprečno število dogodkov, zamenjav perspektive ter besed za opisovanje mentalnih stanj glede na spol učencev. Rezultati analize povedanih zgodb kažejo, da obstajajo razlike v pripovedovanju zgodb deklic in dečkov v 5. razredu osnovne šole. Ugotovili smo, da so dečki pripovedovali daljše zgodbe,z več (različnimi) besedami. Več dečkov je v zgodbe vključilo priredne veznike, ki ne izražajo vezalnega priredja. Deklice pa so pri pripovedovanju opisale več dogodkov in v prepoznanih dogodkih večkrat zamenjale perspektivo pripovedovanja. Skoraj vsi učenci pa so pri pripovedovanju zgodbe uporabili besede za opisovanje mentalnih stanj, kar priča o temu, da imajo petošolci že dobro razvito teorijo uma.
Keywords: pripovedovanje, zgodba, kohezivnost, koherentnost, spol
Published in DKUM: 15.09.2023; Views: 38; Downloads: 7
 Full text (2,12 MB) |
2. Medijska prezentacija spolov v slovenski politiki : magistrsko deloJerneja Potočnik, 2023, master's thesis Abstract: Medijski prostor 21. stoletja še vedno izraža neenakosti, pri čemer izstopa medijska prezentacija žensk, ki se razlikuje od prezentacije moških ter smo se ji s primerjavo medijske prezentacije izbranih politikov in političark posvetili tudi v pričujoči raziskavi. V raziskavi smo z analizo vsebine člankov sedmih izbranih slovenskih spletnih medijev leta 2022 preučili prezentacijo dveh političark – Urške Klakočar Zupančič in Nataše Pirc Musar ter dveh politikov – Roberta Goloba in Anžeta Logarja. Z analizo vsebine v študiji primera smo tako ugotovili, da so izbrani mediji o preučevanih političarkah pisali redkeje kot o izbranih politikih; da so se izbrani mediji v zapisih pogosteje osredotočali na videz preučevanih političark kot na videz preučevanih politikov; da so izbrani mediji v zapisih skozi vlogo starša ter partnerja preučevani političarki prikazovali pogosteje kot preučevana politika; da so izbrani mediji v zapisih kot spolni objekt preučevani političarki predstavljali pogosteje kot preučevana politika ter da so izbrani mediji v zapisih pogosteje problematizirali izjave, vedenje ali odločitve preučevanih političark kot preučevanih politikov. Tako smo z analizo vsebine v študiji primera izpostavili pristranskost poročanja slovenskih medijev ter nakazali na pomen osveščanja tako bralcev kot novinarjev.
Keywords: spol, mediji, politika, študija primera, analiza vsebine
Published in DKUM: 07.09.2023; Views: 67; Downloads: 12
Full text (1,42 MB) |
3. Vrste moči v partnerskem odnosu, njihova porazdelitev med partnerjema in povezava z zadovoljstvom z odnosom : magistrsko deloBarbara Adam, 2022, master's thesis Abstract: Med romantičnimi partnerji lahko obravnavamo dve vrsti moči. Prva je pozicijska, ki se nanaša na to, koliko lahko nekdo razpolaga z viri in kakšno mesto zaseda na socialni lestvici; druga pa je subjektivna moč, ki obsega posameznikovo zaznavanje o tem, koliko lahko vpliva na vedenje in mišljenje partnerja ter koliko je spoštovan in poslušan v odnosu. V naši raziskavi, v kateri je sodelovalo 36 parov, smo želeli ugotoviti, kako se pozicijska in subjektivna moč porazdeljujeta med spoloma na različnih partnerskih področjih ter katera vrsta moči pomembneje prispeva k oceni zadovoljstva s partnerskim odnosom. Pokazalo se je, da so moški v povprečju deležni več pozicijske moči kot ženske. Pri doživljanju subjektivne moči se na področjih, kjer je govora o vlaganju denarja in razpolaganja s časom (npr. načrtovanje prihodnosti, finance), med moškimi in ženskami niso pokazale razlike. Na področjih, kjer je pomembno upravljanje virov, kot so čustva in zaupanje (npr. področje reševanja težav, starševstvo), pa v povprečju ženske doživljajo več subjektivne moči kot moški. Vidiki moči pomembneje prispevajo k zadovoljstvu z odnosom moških kot zadovoljstvu z odnosom žensk, vendar pri obeh spolih doživljanje subjektivne moči močneje napoveduje zadovoljstvo z odnosom kot pozicijska moč. Naše ugotovitve torej nakazujejo, da ima subjektivno doživljanje moči v odnosu pomembno vlogo za ocenjevanje kakovosti partnerskega odnosa in da pozicijska moč ni več tako ključnega pomena, kot je bila v preteklosti. Prav tako smo opozorili na pomembnost preučevanja različnih partnerskih področij, ki so v literaturi preučevanja moči še relativno neraziskan vidik.
Keywords: pozicijska moč, subjektivna moč, zadovoljstvo z odnosom, spol
Published in DKUM: 23.12.2022; Views: 453; Downloads: 70
Full text (691,81 KB) |
4. Spol in rezilientnost starostnikov na prehodu v dom za starejše : magistrsko deloFreya Anastasia Molnar, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava kvalitativno in kvantitativno analizo rezilientnosti starostnikov glede na spol ter uspešnost prehoda v dom za starejše. Namen naloge je bil raziskati mehanizme, ki starostnikom pomagajo pri spopadanju z življenjskimi spremembami, tveganji in izgubami, kako rezilientni so starostniki glede na spol in kako rezilientnost starostnikov glede na spol vpliva na uspešnost pri prehodu v dom za starejše.
Uporabljeni metodi pridobivanja podatkov sta bila polstrukturiran intervju ter anketni vprašalnik. Opravljenih je bilo deset intervjujev in anket s starostniki, ki so se v zadnjem letu do raziskave na novo preselili v dom za starejše v Podravski regiji. Glavna ugotovitev naloge je bila, da igra spol pomembno vlogo pri rezilientnosti in uspešnosti pri prehodu v dom za starejše. Skladno s tem smo ugotovili, da ženske uporabljajo drugačne mehanizme za spoprijemanje z življenjskimi stiskami, so bolj rezilientne in so tudi bolj uspešne pri prehodu v dom za starejše od moških. Rezultati na področju spopadanja z življenjskimi spremembami, tveganji in izgubami so pokazali, da se ženske pri spopadanju z življenjskimi stiskami zanašajo na socialne podporne sisteme, medtem ko se moški zanašajo bolj na individualne podporne sisteme.
Keywords: rezilientnost, starostniki, spol, prehod, dom za starejše
Published in DKUM: 09.09.2022; Views: 378; Downloads: 58
Full text (1,23 MB) |
5. Vpliv telesne mase in spola na sesno obnašanje pujskov v času laktacije : magistrsko deloMartina Dobaj Gomboc, 2022, master's thesis Abstract: Cilj raziskave je bil proučiti sesno obnašanje pujskov v času laktacije glede na telesno maso in spol. V raziskavo je bilo vključenih 14 gnezd s skupno 158 pujski (85 pujskov moškega in 73 pujskov ženskega spola, velikost gnezd 6–15 pujskov, Me = 10,5). Sesno obnašanje, ki smo ga določili kot sesni položaj (izbrani sesek) in stabilnost sesnega reda, smo spremljali za 8 obdobij: do 1. dneva, 2.–4., 5.–7., 8.–11., 12.–15., 16.–20., 21.–25. in 26.–32. dneva starosti pujskov. V teh obdobjih so bili pujski tudi stehtani. Za namen analize sesnega obnašanja smo mamalni kompleks razdelili na tri področja: sprednji (1. in 2. sesni par), srednji (3.–5. sesni par) in zadnji del (6.–8. sesni par). Neodvisno od proučevanih dejavnikov smo potrdili, da i) največ pujskov sesa na srednjih sesnih parih, sledijo sprednji in nato zadnji sesni pari (47 %, 31 %, 22 %); in ii) stabilnost sesnega reda prva dva tedna narašča, nato pa ostane do konca laktacije konstantna. Spol pujskov ne vpliva na stabilnost sesanja, ima pa vpliv na sesni položaj. Pujski moškega spola v enakem odstotku sesajo na sprednjih in zadnjih sesnih parih, pujski ženskega spola pa značilno več na sprednjih v primerjavi z zadnjimi sesnimi pari. V raziskavi smo potrdili vpliv relativne telesne mase na sesni položaj in stabilnost sesanja. Telesna masa od sprednjih proti zadnjim sesnim parom pada. Težji pujski redko sesajo na zadnjih sesnih parih, kar se je izkazalo med celotno laktacijo, ter prej vzpostavijo stabilen sesni red.
Keywords: sesni pujski, telesna masa, spol, sesno obnašanje
Published in DKUM: 08.08.2022; Views: 327; Downloads: 35
Full text (1,07 MB) |
6. Vpliv vlog spolov na etično temelječe menedžerske strategije odločanja v SrbijiMilena Mladenović, 2022, master's thesis Abstract: Etične dileme so situacije, v katerih so v skušnjavi ne le etične vrednote, ki jih zastopamo, zagovarjamo in v katere verjamemo, ampak tudi naša vztrajnost in odločnost, torej doslednost pri spoštovanju vrednot, ki jih zastopamo v procesu odločanja. V tej raziskovalni nalogi se ukvarjamo s preučevanjem sposobnosti integritete menedžerjev v procesu odločanja na podlagi etičnih vrednot. Namen te raziskave je bil preučiti neskladje med menedžerskimi vrednostnimi sistemi in vrednostnimi sistemi, ki jih predstavljajo menedžerjeve strategije odločanja. Cilj je bil vzpostaviti model, ki lahko zagotovi zanesljive in relevantne podatke, potrebne za dokaz obstoja neskladja med vrednostnimi sistemi menedžerjev in vrednotami, ki so zastopane v njihovih strategijah odločanja: model, s katerim lahko merimo stopnjo neskladja tako, da lahko dokažemo, da je njegova raven v povezavi s spremenljivko spola, pa tudi s spremenljivkami, kot sta raven etičnega ravnanja menedžerjev in organizacijska kultura.
V teoretičnem delu naše raziskovalne naloge smo pregledali več ključnih področij, začenši s splošno definicijo etike, poslovne etike in organizacijske kulture. Za spoznavanje vrednostnega sistema menedžerjev smo izvedli teoretični pregled vrednot, ki jih priznavajo vodje podjetij ter pregled najpomembnejših seznamov človeških vrednot. V tem delu naše raziskave smo pregledali več modelov, ki pojasnjujejo razmerje med etiko in strategijami odločanja. Zadnje poglavje našega teoretičnega pregleda se dotika prejšnjih raziskav, ki so pojasnjevale razlike in podobnosti strategij vodenja glede na spol. Empirični del naše raziskave je temeljil na primerjalni analizi podatkov, pridobljenih od menedžerjev in zaposlenih. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativne in kvalitativne statistične metode tako, da smo izdelali dva vprašalnika in en intervju. Ankete so bile izvedene s pomočjo spletne anketne platforme 1ka.com, za statistične analize pa smo uporabili program IBM SPSS. Intervju je potekal večinoma na daljavo z uporabo videokonferenčnih programov, kot sta Zoom in Messenger.
Zaradi socialnih razlik, ki se kažejo v družbeno pogojenih okoliščinah osebnostnega razvoja moških in žensk, spremenljivko spola preučujemo kot dejavnik doslednosti v procesu odločanja, na podlagi nabora etičnih vrednot, ki jih zastopa določen menedžer. Ali obstaja neskladje med vrednotami, ki jih zastopajo menedžerji in integracijo etičnih vrednot v strategije odločanja ter ali se stopnja neskladja med tema dvema komponentama razlikuje glede na spremenljivko spola, sta dve ključni vprašanji pri tej raziskovalni nalogi. Po opravljeni primerjalni analizi podatkov pridobljenih od menedžerjev in zaposlenih, smo ugotovili, da obstajajo neskladja med vodstvenim sistemom vrednot in vrednostnim sistemom, ki je zastopan v njihovih strategijah odločanja. Ugotavljamo tudi, da je stopnja neskladja povezana s spremenljivko spola, pa tudi v spremenljivkami etičnega ravnanja menedžerjev in organizacijske klime.
Prepričani smo, da je naša raziskava dala vpogled v to, kako pomembna je doslednost menedžerjev pri usklajevanju svojih prepričanj in vrednot s svojimi strategijami za sprejemanje etično utemeljenih odločitev, pa tudi kot izhodišče za raziskovanje dejavnikov, ki so vzročno povezani z doslednostjo.
Keywords: etične vrednote, odločanje, doslednost, neskladje, spol
Published in DKUM: 21.04.2022; Views: 411; Downloads: 30
Full text (1,80 MB) |
7. Sociološka analiza menstruacije kot specifike vsakdanjega življenja ženskPetra Premrl, 2021, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi raziskujemo menstruacijo kot specifiko vsakdanjega življenja žensk. Pripravljen je pregled teoretičnih smeri, ki obravnavajo odnos in razlike med spoloma ter pregled dojemanja menstruacije in ženskega telesa s strani družbe in posameznic od obdobja antike do danes. Delo se dotakne ekonomskega položaja žensk in njegovega vpliva na potrošnjo sanitetnih izdelkov, povezanih z menstruacijo. Namen empiričnega dela naloge je predstaviti stališča študentk do razlik med spoloma in menstruacije ter njenega vpliva na vsakdanje življenje. Raziskava s pripravo, izvedbo in analizo ankete je bila izvedena na vzorcu 408 študentk iz različnih visokošolskih ustanov. Za analizo podatkov smo uporabili analitično sintetični pristop ter deskriptivno statistiko. Analiza podatkov je pokazala, so študentke ozaveščene o obstoju fizioloških in psiholoških razlik med spoloma in da menstrualne stigme in tabuji vplivajo na informiranje o menstruaciji. Študentke se o njej najlažje in najkvalitetnejše pogovarjajo z ženskimi sorodnicami ali prijateljicami oziroma sovrstnicami. Dojemanje menstruacije med študentkami ni negativno, kažejo pa se njene negativne posledice na njihovo vsakdanje življenje, saj se več kot polovica respondentk (51,5 odstotka) zaradi menstruacije občasno izogiba nekaterim aktivnostim in 39 odstotkov jih ima občutek, da morajo menstruacijo skrivati. Menstruacijo najbolj povezujejo z odsotnostjo nosečnosti, bolečinami, zdravjem ter kot dokazovanje reprodukcijske sposobnosti, kar kaže, da je njeno dojemanje močno povezano z opravljanjem reprodukcijske vloge ženske.
Keywords: ženske, spol, menstruacija, stigma, tabu, socioekonomski položaj
Published in DKUM: 20.01.2022; Views: 463; Downloads: 74
Full text (786,53 KB) |
8. Feministične ideje in družbene vloge žensk v romanu Ženske Marilyn FrenchSuzana Remih, 2021, master's thesis Abstract: Ženske so bile večji del zgodovine zaradi prevlade patriarhata v slabšem družbenem položaju kot moški. Ko so ženske začele opažati svoje drugorazredne vloge, se je razvil feminizem, ki se je zavzemal za ukinitev podrejenega položaja žensk na vseh področjih. V tem obdobju se je tudi književnost, predvsem izpod peres pisateljic, ukvarjala z vprašanji položaja žensk v družbi.
V svojem magistrskem delu sem skozi analizo romana Ženske skušala ugotoviti, kakšne družbene vloge imajo ženski liki v romanu in katere feministične ideje se v delu pojavijo.
Roman Marilyn French, ki sledi življenju in feminističnemu prebujanju Mire Ward in njenih prijateljic, vsekakor vsebuje feministične ideje. Ženski liki, ki so na začetku romana ujeti v tradicionalnih ženskih vlogah, se odločijo za spremembe, se odpovedujejo neuspešnim zakonom in med sabo govorijo o neenakosti med spoloma.
Prikazovanje ekonomske odvisnosti žensk, bremen materinstva in neplačanega gospodinjskega dela, pomanjkanja časa za lastne interese, neenakopravnosti, manjvrednosti, izkoriščanja, zatiranosti ali celo nevidnost v javnih in zasebnih življenjih so glavne teme romana.
Pisateljica pa prikaže tudi bolečino in ovire, ki ženske čakajo na poti do osvoboditve, saj boj proti močnim družbenim strukturam prinese trpljenje, odpovedovanje in osamljenost.
Keywords: Marilyn French, Ženske, feminizem, družbene vloge, spol, odnosi, družbeni položaj žensk
Published in DKUM: 04.11.2021; Views: 607; Downloads: 61
Full text (742,00 KB) |
9. Analiza plač v Sloveniji glede na demografske dejavnikeNastja Pečnik, 2021, undergraduate thesis Abstract: Skozi diplomsko delo smo se posvetili analiziranju plač glede na izbrane demografske dejavnike, in sicer spol, starost in izobrazbo. Najprej smo skozi teorijo povzeli pojme, ki so vezani na plačo, nato pa smo na kratko preučili še vsak izbran demografski dejavnik.
V empiričnem delu smo se osredotočili na primerjavo plačnih razlik, ki se dogajajo glede na izbrane demografske dejavnike. Tako smo ugotovili, da se v Sloveniji še vedno dogajajo plačne razlike med spoloma, saj imajo moški višje povprečne mesečne bruto plače kot ženske. Analiza plač glede na starostne skupine je pokazala, da starejši kot so zaposleni, višje povprečne mesečne bruto plače imajo, torej imajo tisti od 15 do 24 let glede na Statistični urad Republike Slovenije najnižje plače, starejši od 65 let pa najvišje. Višjo kot imajo zaposleni stopnjo izobrazbe, višja je tudi povprečna mesečna plača. Tako imajo tisti z osnovnošolsko izobrazbo in manj najnižje plače, tisti z višješolsko in visokošolsko izobrazbo pa imajo glede na Statistični urad Republike Slovenije najvišjo povprečno mesečno bruto plačo. S pomočjo ustreznih statističnih testov smo ugotovili, da so razlike v povprečnih mesečnih bruto plačah v Sloveniji statistično značilne glede na vse tri obravnavane demografske dejavnike.
Keywords: plača, demografski dejavniki, spol, starost, izobrazba
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 557; Downloads: 67
Full text (1,17 MB) |
10. Reprezentacija spola pri oglaševanju v izbranih katalogih igračŽiva Rizmal, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava reprezentacije dečkov in deklic v katalogih igrač Baby Center, izdanih med letoma 2010 in 2020. Igrače in njihovo oglaševanje predstavljajo pomemben vidik spolne socializacije, saj na otroke prenašajo družbene norme, vrednote in ideologije, vezane na spol. Namen zaključnega dela je bil raziskati, v kolikšni meri in na kakšen način so reprezentacije dečkov in deklic v izbranih katalogih igrač spolno (stereo)tipizirane in ali je v obdobju desetih let že prišlo do kakšnega premika k bolj spolno nevtralnemu oglaševanju igrač. Izvedli smo kvalitativno in kvantitativno analizo fotografij otrok. Izsledki raziskave kažejo, da so reprezentacije otrok v izbranih katalogih igrač večinsko spolno (stereo)tipizirane. Skladno s pričakovanji se dečki najpogosteje pojavljajo s stereotipnimi moškimi igračami, deklice pa s stereotipnimi ženskimi igračami. Raziskava je pokazala, da obstajajo manjši premiki k spolno nevtralnemu oglaševanju igrač, vendar da je še vedno veliko več spolno (stereo)tipiziranih kot spolno nevtralnih oglasov. Reprezentacije dečkov in deklic, ki potencialno razbijajo spolne stereotipe, smo večinoma našli v katalogih, izdanih med letoma 2015 in 2020. V prihodnje bi bilo smiselno spodbuditi oglaševalce, da dajo večjo vlogo spolno nevtralnim oglasom igrač.
Keywords: oglaševanje igrač, spol, spolni stereotipi, spolna socializacija, reprezentacije
Published in DKUM: 12.10.2021; Views: 711; Downloads: 165
Full text (2,90 MB) |
