1. Spolno stereotipne karakteristike junakov v slovenski osnovnošolski bralni znački : magistrsko deloSara Antolič, 2024, master's thesis Abstract: Prisotnost spolne stereotipizacije v otroški in mladinski literaturi odločilno vpliva na utrjevanje ali izpodbijanje stereotipnega dojemanja spolov in spolnih vlog pri mladih bralcih. Preko načina upodobitve literarnih junakov, ki jih otroci spoznavajo v zgodbah, se v mladih umih oblikuje določeno razumevanje spolov in spolnih vlog. Pomembnost prisotnosti spolne stereotipizacije v družbi je v tem, da lahko vodi v razvoj predsodkov, v nekaterih primerih tudi v nasilje. V magistrskem delu smo z analizo vsebine priporočljive literature osnovnošolske Bralne značke od šolskega leta 2019/2020 do 2022/2023 v petih slovenskih osnovnih šolah preučevali prisotnost spolne stereotipizacije literarnih junakov. Ugotovili smo, da so stereotipi poenostavljena prepričanja o določeni skupini ljudi. Spolni stereotipi namreč stereotipno določajo vedenja, osebnostne karakteristike, družbene vloge in zunanji videz moških in žensk. S tujko skupek stereotipnih lastnostih žensk imenujemo femininost, moških pa maskulinost. Stereotipne feminine lastnosti žensk so skrbnost, čustvenost, plahost, ljubeznivost. Moške stereotipne maskuline lastnosti pa so individualnost, pogum, drznost in inteligentnost. Analiza vsebine je pokazala, da feminina in maskulina polarnost določata položaj in vlogo junakov v zgodbi. Ugotovili smo, da so moški in ženske v zgodbah predstavljene na tri načine: preko zunanjega videza, pridevnikov in odločitvah ali dejanjih. Rezultati analiziranja 241 literarnih del so pokazali, da so moški junaki v literaturi zastopani v večji meri kot ženske junakinje ter da so bili tako moški kot ženski junaki predstavljeni v skladu s spolnimi stereotipi. Celotna analiza vsebine je pokazala, da je vsebina Bralne značke pretežno spolno stereotipna. Na podlagi teoretičnih izhodišč in empiričnega raziskovanja lahko sklenemo, da otroci skozi prebiranje literature razvijajo spolno stereotipno dojemanje spolov in spolnih vlog.
Keywords: spol, spolni stereotipi, osnovnošolska Bralna značka, otroška literatura, mladinska literatura, vsebina analize
Published in DKUM: 13.03.2025; Views: 0; Downloads: 17
 Full text (801,81 KB) |
2. Slovenske policistke na vodstvenih delovnih mestih – pregled stanjaKlara Podnar, Tomaž Čas, 2024, review article Abstract: Namen prispevka: Prispevek razkriva, kakšen je dejanski položaj žensk na vodstvenih delovnih mestih v policiji. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali so ženske na vodstvenih položajih v policiji v manj ugodnem položaju kot moški, in podati predloge za izboljšanje stanja. Metode: Opravljena je bila analiza stanja. Uporabili smo opisne statistične metode, s pomočjo katerih smo analizirali podatke, ki smo jih pridobili od Ministrstva za notranje zadeve, pregled relevantne literature, deskriptivno metodo in metodo sinteze. Ugotovitve: Ženske na vodstvenih delovnih mestih v policiji predstavljajo le 3,6 % vseh vodij. Čeprav so enako sposobne in uspešne vodje kot moški, so pri napredovanju zaradi več razlogov, med drugimi zaradi pojava steklenega stropa, v manj ugodnem položaju. Največ ženskih vodij je na državni ravni, najmanj pa na lokalni. Za pomočniška delovna mesta velja obratno. Največ žensk pomočnic je na lokalni ravni, manj pa na državni. Omejitve/uporabnost raziskave: Uporabljeni so bili podatki iz leta 2022 in mogoče je, da se je stanje v tem času nekoliko spremenilo. Raziskava ob potencialni ponovitvi v prihodnosti daje primerjalne podatke, na podlagi katerih bi se lahko spremljal napredek. Praktična uporabnost: Opravljena je bila analiza stanja in podani so bili izvedljivi predlogi za izboljšanje stanja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Gre za edino raziskavo v Sloveniji, ki transparentno prikaže dejanske podatke položaja policistk na vodstvenih delovnih mestih, iz rezultatov pa je razviden manj ugoden položaj žensk v policiji. Prispevek izpostavlja, da je situacijo treba izboljšati in prinaša utemeljene predloge, ki v Sloveniji še niso bili podani.
Keywords: enakost, spol
Published in DKUM: 28.11.2024; Views: 0; Downloads: 6
 Link to file
This document has many files! More... |
3. Usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja: primerjava med spolomaŽiva Pudič, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo se poglobili v tematiko usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter skozi že obstoječo teorijo in ankete predstavili usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja skozi primerjavo med spoloma.
V teoretičnem delu naloge smo opredelili ključne pojme. Na začetku smo predstavili zasebno in poklicno življenje. Nadaljevali smo z opredelitvijo poklicnega in zasebnega življenja, spola, spolnih vlog ter delitve dela v zasebnem življenju. Podrobneje smo predstavili še dejavnike na ravni posameznika, države in organizacije, ki imajo vpliv na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Predstavili smo še posledice, ki jih prinaša neusklajenost poklicnega in zasebnega življenja in pomembnost teh dveh sfer za posameznika.
V sklopu empiričnega dela magistrskega dela smo analizirali rezultate, ki smo jih pridobili s pomočjo spletne ankete. V anketi je sodelovalo 145 naključno izbranih anketirancev, ki so odgovorili na 12 vprašanj. S pomočjo analize rezultatov smo odgovorili na zastavljene hipoteze. Na podlagi pridobljenih rezultatov in analize smo ugotovili, da ženske težje usklajujejo poklicno in zasebno življenje, moški v manjši meri sodelujejo pri gospodinjskih opravilih in skrbi za otroke, ženske imajo več opore in možnosti za koriščenje ukrepov za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in, da anketiranci podporo delodajalca do usklajevanja ne ocenjujejo niti z dobro niti slabo.
S pridobljenimi rezultati smo zadovoljni. Za prihodnje raziskave bi predlagali vključitev večjega vzorca, kvalitativne metode, s pomočjo katere bi lahko pridobili podrobnejša stališča o tematiki in podrobnejše zastavljene trditve, s katerimi bi dobili jasnejšo sliko o tem, kako anketiranci dojemajo usklajevanje, gospodinjska opravila, skrb za otroke, podporo delodajalca itd.
Keywords: usklajevanje, spol, poklicno življenje, zasebno življenje
Published in DKUM: 16.10.2024; Views: 0; Downloads: 90
Full text (1,63 MB) |
4. Pojavne oblike medvrstniškega nasilja in viktimizacije pri mladostnikih : odnosi med njimi in vloga spolaKlavdija Vincetič, 2024, master's thesis Abstract: Glavni namen pričujočega dela je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v pogostosti izvajanja in doživljanja posameznih oblik nasilja glede na spol. Zanimalo nas je tudi, kakšna je povezanost samoporočanih mer in mer vrstniškega poročanja ter katera od samoporočanih oblik nasilja in viktimizacije se najbolj povezuje z vrstniškim poročanjem. Preverili smo tudi povezanost med nasiljem in viktimizacijo ter povezanost med spletnim in tradicionalnim nasiljem. Analizirali smo podatke, ki so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli?. Naš vzorec je zajemal 6193 udeležencev, starih med 12 in 16 let (M = 13,75; SD = 0,65). Od tega je bilo 3043 fantov (49,1 %) in 3149 deklet (50,8 %), en udeleženec je pri spolu označil drugo. Osmi razred je obiskovalo 3077 učencev (49,7 %), deveti razred pa 3116 učencev (50,3 %). V pričujočem delu smo uporabili slovensko priredbo Vprašalnika medvrstniških odnosov: Nasilno vedenje/viktimizacija (APRI-BT;), prirejeno Revidirano verzijo vprašalnika spletnega nasilja (RAPRI-BT) in podatke, pridobljene z vrstniškimi nominacijami, ki so se nanašali na nasilno vedenje in viktimizacijo. Izmed demografskih podatkov smo uporabili podatke o spolu. Rezultati so pokazali, da fantje na splošno pogosteje poročajo o izvajanju in doživljanju medvrstniškega nasilja v primerjavi z dekleti ter so prav tako s strani vrstnikov pogosteje nominirani kot nasilneži in kot žrtve. Ugotovili smo, da fantje pogosteje poročajo o izvajanju telesnega, besednega in odnosnega nasilja ter o besedni in telesni viktimizaciji v primerjavi z dekleti, medtem ko dekleta pogosteje poročajo o odnosni viktimizaciji. Pri pogostosti izvajanja in doživljanja spletnega nasilja ni razlik med spoloma. Ugotovili smo tudi, da se splošna stopnja samoporočanega izvajanja nasilja in vrstniško poročano nasilje zmerno povezujeta. Prav tako se zmerno povezujeta tudi splošna stopnja samoporočane viktimizacije in vrstniško poročane viktimizacije. Nadalje smo ugotovili, da se z vrstniško poročanim nasiljem najmočneje povezuje telesno nasilje, nato besedno nasilje, sledi odnosno nasilje, najšibkeje pa se povezuje spletno nasilje. Z vrstniško poročano viktimizacijo se najmočneje povezuje besedna viktimizacija, sledi odnosna viktimizacija, nato telesna viktimizacija, najšibkeje pa se povezuje spletna viktimizacija. Splošni stopnji samoporočanega izvajanja nasilja in samoporočane viktimizacije se zmerno povezujeta, stopnji vrstniško poročanega nasilja in vrstniško poročane viktimizacije pa nizko. Stopnji telesnega nasilja in telesne viktimizacije se zmerno povezujeta, prav tako se zmerno povezujeta stopnji besednega nasilja in besedne viktimizacije, stopnji odnosnega nasilja in odnosne viktimizacije kot tudi stopnji spletnega nasilja in spletne viktimizacije. Tradicionalno in spletno nasilje se zmerno povezujeta, prav tako tudi tradicionalna in spletna viktimizacija.
Keywords: medvrstniško nasilje, viktimizacija, spol, vrstniško poročanje
Published in DKUM: 30.09.2024; Views: 0; Downloads: 56
Full text (924,51 KB) |
5. Vloga spola v stroki revizijeDragana Stojkovikj, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu analiziramo vpliv spola v stroki revizije. Namen je raziskati in analizirati vpliv spola na različne vidike revizijskega poklica. V uvodnem delu najprej na kratko predstavimo raziskave, povezane s spolom in poslovno ekonomijo. Na primer pretekle raziskave potrjujejo, da so podjetja z ženskim vodstvom bolj donosna, medtem ko večje ravnovesje spolov v vodstvih bank pripomore k večji finančni stabilnosti in izboljšanemu poslovanju. Sledijo kratke predstavitve organizacijske strukture, enakosti in neenakosti, ki se pojavljajo v poslovnem okolju. Določen del nato namenjamo diskriminaciji in ravnotežju, pa tudi raziskavam, ki so bile opravljene na temo spola in vodenja. To povezujemo z vplivom spolnih razlik na izbiro revizorja in kakovost revidiranja. Slednje poveženo z opisom, kaj je revizijska komisija in ali spol vpliva nanjo. Osrednji del diplomskega dela posvetimo vplivu spola v reviziji. Na podlagi raziskave predstavimo, kako spol vpliva na revizijsko ekipo, med revizijskim procesom in vodenje revizijskega podjetja. Pri tem predstavimo ugotovitve več avtorjev preteklih raziskav glede spola na različne vidike revizijskega poklica. Na primer, raziskujemo karierno pot revizorjev in razlike v plačilu med revizorji in revizorkami, razlike, ki se pojavljajo med revizorji in prevladujočimi stereotipi. Zaključimo z ukrepi za odpravljanje ovir in spodbujanje enakosti ter doseganjem raznolikosti in ravnotežja v revizijskem podjetju. Revizijska podjetja so uvedla programe za spodbujanje želene ravni uravnoteženja med delom in zasebnim življenjem, s ciljem podpore zaposlenim pri doseganju te ravni uravnoteženja. Ti programi so zasnovani za olajšanje okrevanja zaposlenih po napornem delu, kar je povezano z izboljšano delovno uspešnostjo ter boljšimi zdravstvenimi izidi. V raziskavi smo ugotovili, da številne raziskave kažejo, da vključevanje žensk v revizijo prinaša pozitivne spremembe, vendar ni neposrednih dokazov, da bi to vplivalo na stroko revizije. Na drugi strani pa smo ugotovili, da velja, da po mnenju večine avtorjev imajo ženske v revizijskih podjetjih manj možnosti za karierno napredovanje kot moški. Obstajajo namreč raziskave, ki potrjujejo, da imajo ženske težje karierno napredovanje zaradi njihove vloge matere in družbenih pričakovanj, da bodo skrbele za otroke. Za stroko revizije v Sloveniji je zastopanost raznolikosti spolov premalo raziskana, zato bi bilo treba v prihodnje na to temo opraviti raziskave.
Keywords: revizija, stroka revizije, spol, poslovna ekonomija, stereotipi, karierno napredovanje, revizijska podjetja
Published in DKUM: 06.09.2024; Views: 136; Downloads: 36
Full text (1,82 MB) |
6. Doseganje mejnikov gibalnega razvoja otrok v povezavi z obiskovanjem dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti v starosti 6–8 let : diplomsko deloTina Zver, 2024, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela z naslovom Doseganje mejnikov gibalnega razvoja otrok v povezavi z obiskovanjem dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti v starosti 6–8 let je bil preveriti, kdaj so otroci dosegli šest ključnih gibalnih mejnikov v razvoju motorike. Empirična raziskava je zajemala neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije 63 staršev otrok, starih 6–8 let. Podatke smo zbirali s kvantitativno tehniko, uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo. V sklopu analize podatkov smo izvedli t-test in multivariatno analizo ANOVA. S pomočjo anketnega vprašalnika smo v povezavi z zastavljenimi cilji ugotovili, pri kateri starosti so otroci dosegli gibalne mejnike. Podrobneje smo raziskali, ali obstajajo razlike pri doseganju gibalnih mejnikov med spoloma, med otroki z različnim številom sorojencev in ali obstaja povezava med hitrostjo doseganja mejnikov in pogostostjo obiskovanja dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti. Za naš vzorec testirancev se je izkazalo, da ima spol vpliv na hitrost doseganja gibalnih mejnikov. Raziskava je pokazala, da število sorojencev ne vpliva na hitrost doseganja gibalnih mejnikov. Ugotovili smo tudi, da hitrost doseganja gibalnih mejnikov ne vpliva na obiskovanje dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti in na pogostost njihovega obiskovanja.
Keywords: gibalni razvoj, mejniki gibalnega razvoja, dodatne gibalne/športne dejavnosti, spol, sorojenci
Published in DKUM: 03.09.2024; Views: 55; Downloads: 99
Full text (1,12 MB) |
7. Percepcija hrvaških uporabnikov socialnih omrežij o spletnih vplivnežih glede na spol in spolne stereotipe : magistrsko deloEna Cilar, 2023, master's thesis Abstract: Na podlagi naraščajoče priljubljenosti digitalnih vplivnežev in močne prisotnosti spolnih stereotipov na Hrvaškem je namen magistrskega dela bil ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšne načine se spolni stereotipi odražajo v kontekstu percepcije digitalnih vplivnežev med hrvaškimi uporabniki socialnih omrežij. Izvedli smo kvantitativno raziskavo, saj smo podatke zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika ter jih statistično obdelali in interpretirali v skladu s hipotezami in raziskovalnimi vprašanji. Čeprav se med respondenti lahko opazi postopen odmik od spolne stereotipizacije, zlasti med ženskami in nereligioznimi posamezniki, smo ugotovili, da se spolni stereotipi med respondenti še vedno zmerno ohranjajo ter pomembno vplivajo na njihovo dojemanje vplivnežev. Glavna ugotovitev je bila ta, da se spolni stereotipi odražajo tako v sledenju vplivnežem kot v dojemanju njihovih vsebin in priporočil, poleg tega pa je močnejše strinjanje s spolnimi stereotipi bilo povezano z bolj stereotipno percepcijo vplivnežev. Najbolj zaskrbljujoč izsledek raziskave je ta, da med mlajšimi posamezniki ni bil opazen močnejši odmik od spolnih stereotipov kot pri pripadnikih starejših generacij. Na podlagi rezultatov bi na Hrvaškem bilo smiselno spodbujati odpravo spolnih stereotipov že v vrtcih ter na vseh ravneh izobraževanja, poleg tega pa bi tudi vplivneži kot pomembni oblikovalci javnega mnenja lahko osvetlili podano problematiko v svojih vsebinah.
Keywords: spol, spolni stereotipi, usmerjenost po spolu, socialna omrežja, spletni vplivneži
Published in DKUM: 04.03.2024; Views: 1796; Downloads: 48
Full text (2,12 MB) |
8. Primerjava embalaže vlažilnih krem za obraz glede na spol ciljnih odjemalcev in analiza preferenc odjemalcev do embalaže vlažilnih krem za obrazLaura Broder Vogrinčič, 2023, undergraduate thesis Abstract: V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili kozmetično panogo, vpliv družbenih omrežij na nego kože posameznika ter najbolj vplivna kozmetična podjetja in znamke tako v svetu kot Sloveniji. Osredotočili smo se na embalažo kozmetičnih izdelkov in njene lastnosti, kot so oblika, material, slog pisave, barva ter funkcionalnost. V središču dela je embalaža vlažilnih krem za obraz in kako jo podjetja diferencirajo glede na spol ciljnih odjemalcev.
Raziskavo smo naredili z namenom, da ugotovimo razlike v embalaži vlažilnih krem za obraz glede na spol ciljnih odjemalcev in s pomočjo ankete preverimo, kakšna embalaža odjemalce dejansko pritegne med nakupovanjem. Primerjava izdelkov je pokazala, da se za embalažo, ki je namenjena moškim, uporabljajo predvsem močne in hladne barve, nekoliko bolj barvita in manj dekorativna pisava ter širša oblika embalaže. Uporabljen material je v večini primerov plastika. Embalaža, namenjena ženskam, je po obliki nekoliko ožja, za pisavo pa so uporabljeni bolj dekorativni slogi. Barve so toplejše in oblika nekoliko ožja, večkrat pa sta kot material uporabljena tudi steklo ali akrilna plastika. Glede funkcionalnosti so embalaže na približno enaki ravni. Rezultati v raziskavi se skladajo z razlikami, ki smo jih opisali v primerjavi embalaž, predvsem glede barve in materiala.
Keywords: embalaža, kozmetika, nakupno vedenje, obraz, spol, vlažilna krema
Published in DKUM: 27.10.2023; Views: 335; Downloads: 51
Full text (2,70 MB) |
9. Analiza vloge spola v nogometuJulijana Andonov, 2023, undergraduate thesis Abstract: Nogomet je od nekdaj veljal za izključno moško domeno, dandanes pa ženski nogomet predstavlja hitro razvijajočo se športno panogo, kjer gre za veliko več kot zgolj za brcanje žoge. V zadnjem desetletju je namreč opazen prodor ženskega spola na področja, ki so bila namenjena moškim. V diplomskem delu smo analizirali vlogo spola v nogometu. Primerjali smo moški in ženski nogomet z več vidikov, kot so na primer finančni vidik, socialni vidik ter medijski vidik. Želeli smo ugotoviti, ali so ženske res v tako slabšem položaju, ko govorimo o nogometu, ter kaj bi lahko storili, da bi potencialne razlike zmanjšali. V ta namen smo izvedli anketo med profesionalnimi in neprofesionalnimi igralci nogometa. Ugotovili smo, da so ženske nogometašice v slabšem položaju od moških na več področjih. Navedli smo predloge, kako bi te razlike zmanjšali. Menimo, da so vlaganja v ženski nogomet pomembna, saj prispevajo k boljšemu razvoju same igre ter igralk. Nadalje omenimo pomembnost boljše medijske pozornosti za ženski nogomet, večje število ženskih nogometnih klubov, strokovnejše delo trenerjev in funkcionarjev ipd.
Keywords: nogomet, spol, finančni vidik, razlike, socialni vidik, medijski vidik.
Published in DKUM: 17.10.2023; Views: 429; Downloads: 52
Full text (1,29 MB) |
10. Zmožnost pripovedovanja pravljiške zgodbe deklic in dečkov v 5. razredu osnovne šole : magistrsko deloMichelle Bačič, 2023, master's thesis Abstract: V teoretičnem delu je magistrsko delo usmerjeno v predstavitev razvoja govora, faz razvoja in razlike v govornem razvoju deklic in dečkov. Na kratko smo opisali tudi, kako lahko govor spodbujamo. Osredotočili smo se na pripovedno zmožnost otrok in teorijo uma v povezavi s pripovedovanjem zgodb. Opisali smo dejavnike, ki vplivajo na razvoj zmožnosti pripovedovanja ter na ocenjevanje otrokovega pripovedovanja zgodb. Opisali smo tudi standardne postopke in merila, standardizirane preizkuse in pripomočke za pripovedovanje zgodb ter pripovedovanje zgodb glede na spol. Prav tako smo opisali vpliv spolnih stereotipov na izbiro pravljice. Sledi podrobna raziskava, v kateri je pravljico Kraljična na zrnu graha pripovedovalo 20 otrok, od tega 10 deklic in 10 dečkov. Zgodbe smo analizirali z vidika koherentnosti in kohezivnosti. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med spoloma v povprečni rabi: vseh besed, različnih besed, dolžini povedi, priredno zloženih povedi, podredno zloženih povedi in enostavčnih povedi, rabi prirednih veznikov in podrednih veznikov. Poleg tega smo želeli proučiti še povprečno število dogodkov, zamenjav perspektive ter besed za opisovanje mentalnih stanj glede na spol učencev. Rezultati analize povedanih zgodb kažejo, da obstajajo razlike v pripovedovanju zgodb deklic in dečkov v 5. razredu osnovne šole. Ugotovili smo, da so dečki pripovedovali daljše zgodbe,z več (različnimi) besedami. Več dečkov je v zgodbe vključilo priredne veznike, ki ne izražajo vezalnega priredja. Deklice pa so pri pripovedovanju opisale več dogodkov in v prepoznanih dogodkih večkrat zamenjale perspektivo pripovedovanja. Skoraj vsi učenci pa so pri pripovedovanju zgodbe uporabili besede za opisovanje mentalnih stanj, kar priča o temu, da imajo petošolci že dobro razvito teorijo uma.
Keywords: pripovedovanje, zgodba, kohezivnost, koherentnost, spol
Published in DKUM: 15.09.2023; Views: 551; Downloads: 95
Full text (2,12 MB) |
