| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
3.
Geografska variabilnost prvega spodnjega meljaka dinarske voluharice, Dinaromys bogdanovi (Martino in Martino, 1922) (Rodentia, Mammalia).
Danijela Satler, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Pri dinarski voluharici, Dinaromys bogdanovi, sem z določanjem 18 oslonilnih točk na prvem spodnjem meljaku opravila univariatno in multivariatno statistično analizo starostne variabilnosti, sekundarnega spolnega dimorfizma in geografske variabilnosti. Analizirala sem vzorec 216 osebkov iz 31 lokalitet, ki so bile razdeljene v južno (S), centralno (C) in zahodno (W) geografsko regijo. Enosmerna analize variance je potrdila prisotnost starostne variabilnosti, saj so se pokazale statistično značilne razlike med osebki različnih starostnih razredov, ne pa tudi sekundarnega spolnega dimorfizma, saj v prvem spodnjem meljaku ni razlik med samci in samicami. Glede na visok odstotek (93,58%) pravilno uvrščenih osebkov v klasifikacijski analizi in statistično značilnem razlikovanju med osebki treh geografskih vzorcev, je prekrivanje morfometričnih prostorov pokazalo signifikantne razlike le med osebki zahodne in južne regije. Z diskriminantno analizo zato ne morem potrditi, da znotraj rodu Dinaromys obstajata dve ločeni podvrsti; Dinaromys bogdanovi bogdanovi in Dinaromys bogdanovi grebenscikovi. Proučevanje oblike prvega spodnjega meljaka, na osnovi krivljenj oslonilnih točk, pa je potrdilo oblikovne razlike med osebki vseh treh geografskih regij.
Keywords: dinarska voluharica, Dinaromys bogdanovi, prvi spodnji meljak, starostna variabilnost, sekundarni spolni dimorfizem, geografska variabilnost.
Published: 22.04.2009; Views: 3264; Downloads: 166
.pdf Full text (3,19 MB)

4.
ZEMLJIŠKA POSEST SPODNJI PODLEHNIK V 17. STOL. V LUČI POGODBE MED MOSCONI IN SAUERJI
Doroteja Lozinšek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana zgodovina Podlehnika od prve omembe kraja do začetka 18. stoletja. Najpomembnejši del naloge predstavlja Urbar gospostva Turnišče 1650—1792. Iz transkripcije vira je razvidna kupoprodajna pogodba med prodajalko Ano Barbaro Moscon in kupcem Georgom Friderikom Sauerjem. Vir poda sliko življenja podložnikov v določenih vaseh. Tako se seznanimo s priimki podložnikov, njihovimi dajatvami zemljiškemu gospodu in tudi z imeni krajev, ki jih danes preprosto več ne najdemo, saj so ti kraji izginili ali pa so spremenili ime. Slika ni popolna zaradi razdrobljenosti zemljiških posestev med več zemljiških gospodov. V diplomskem delu so podani tudi podatki o zemljiških posestnikih, ki so imeli to zemljo v svojih rokah. Predstavljen je tudi srednjeveški urbar, cerkvena organizacija, splošni podatki o vdoru Turkov, razhajanju kuge in o čarovniških procesih na tem področju.
Keywords: Podlehnik, Spodnji Podlehnik, zgodovina, urbar, kupoprodajna pogodba, zemljiški posestniki.
Published: 22.08.2009; Views: 2163; Downloads: 360
.pdf Full text (4,18 MB)

5.
VARIABILNOST SPODNJIH MELJAKOV DINARSKE VOLUHARICE, DINAROMYS BOGDANOVI (V. in E. Martino, 1922), (Rodentia, Mammalia)
Nina Čuček, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V svoji diplomski nalogi sem analizirala starostno variabilnost, sekundarni spolni dimorfizem in geografsko variabilnost spodnjih meljakov dinarske voluharice, Dinaromys bogdanovi. V okviru raziskave sem uporabila uni- in multivariatne analize ter analizo relativnega izkrivljenja. Pri tem sem testirala 35 spremenljivk. V analizo starostne variabilnosti sem zajela 208 osebkov iz 31 lokalitet, ki sem jih nadalje združila v tri geografske regije (S — južno, C — centralno in W — zahodno). Rezultati analize so pokazali, da obstajajo razlike med juvenilnimi in adultnimi osebki tako v velikosti kot v obliki spodnjih meljakov. Analiza sekundarnega spolnega dimorfizma, ki sem jo opravila le na odraslih živalih, je pokazala, da razlik med samci in samicami v velikosti in obliki spodnjih meljakov ni. S pomočjo enosmerne analize variance (F-testa), diskriminantne analize (DFA) in analize relativnega izkrivljenja sem dokazala, da je geografska variabilnost izražena na spodnjih meljakih. Tako obstajajo signifikantne razlike med tremi definiranimi skupinami osebkov dinarske voluharice. Centralna skupina ima glede na zahodno skupino povečano žvekalno površino vseh treh spodnjih meljakov. Omeniti je potrebno, da se je bistveno spremenila prednja zanka, ki se je očitno podaljšala. Primerjava spodnjih meljakov dinarske voluharice centralne in južne regije je pokazala, da je tudi tukaj prvi meljak pri osebkih južne regije postal daljši in širši. Drugi meljak je prav tako nekoliko širši, vendar za spoznanje krajši. Tretji meljak je nekoliko daljši in ožji.
Keywords: dinarska voluharica, Dinaromys bogdanovi, zobje, spodnji meljaki, starostna variabilnost, sekundarni spolni dimorfizem, geografska variabilnost
Published: 17.11.2009; Views: 2120; Downloads: 110
.pdf Full text (2,53 MB)

6.
REORGANIZACIJA LOGISTIKE LOČENEGA ZBIRANJA ODPADNE EMBALAŽE
Nina Kolenc, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem času se po vsem svetu količina odpadne embalaže vedno veča. Vse več je izdelkov, ki po svoji uporabi niso podvrženi naravnemu procesu razpadanja in pa vse več je okolju nevarnih odpadkov. Ker prostora za odložitev teh odpadkov zmanjkuje, postaja strošek ravnanja z njimi vse večji. Vse družbe za ravnanje z odpadno embalažo ter vsi izvajalci javnih služb skušajo čimbolj usmerjati prebivalce k ločenemu zbiranju. Odgovorno ravnanje z odpadno embalažo je eden ključnih dejavnikov ohranjanja in varovanja okolja. V sedanjem času se količina odpadne embalaže ločeno zbira s pomočjo sistema zbiralnic oz. ekoloških otokov. Vendar s tem sistemom niso zagotovljene možnosti za popolno ločevanje embalaže od mešanih komunalnih odpadkov, tako sedanji sistem povzroča številne okoljske ter finančne težave pri fizičnih osebah, izvajalcih javnih služb ter družbah za ravnanje z odpadno embalažo. Skratka nastajajo številni nepotrebni stroški. Potrebno bi bilo uvesti nov sistem s ciljem preprečevanja nastajanja odpadkov, ločenega zbiranja na mestu nastanka, učinkovitejšim logističnim prevozom in obdelavo odpadkov pred odlaganjem ter tako preprečiti poleg obstoječih stroškov še dodatne stroške transporta in višje stroške končne dispozicije odlaganja odpadne embalaže.
Keywords: Komunalni odpadek, embalaža, odpadna embalaža, ločeno zbrana odpadna embalaža, ekološki otok, zbirni center Spodnji Stari Grad.
Published: 16.10.2011; Views: 2126; Downloads: 276
.pdf Full text (1,46 MB)

7.
LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V SPODNJEM RAZBORJU, ZGORNJEM RAZBORJU IN NA SELAH
Petra Špegel, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Ledinska in hišna imena v Spodnjem Razborju, Zgornjem Razborju in na Selah, so zbrana ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Slovenj Gradec. Na tem območju se govori mežiško narečje, ki spada v koroško narečno skupino. Govor mežiškega narečja pozna le jakostni oziroma dinamični naglas, intonacija je padajoča, vokalni sistem pa je monoftongično-diftongičen. Gradivo je pridobljeno na terenu, od tega so hišna imena najprej prepisana iz Telefonskega imenika Slovenije, kjer pa niso zajeta vsa, tako da so kasneje dopolnjena z delom na terenu. Ledinska imena sem razporedila po abecednem redu, vsako geslo je najprej zapisano v poknjiženi različici, nato sledi ločevalni znak , za katerim je z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v imenovalniku, rodilniku (če ta obstaja) ter mestniku, dodana je oznaka za spol. Temu sledi kategorija ledinskega imena (mtn, hdn, ftn, oron, dnd), na koncu je podan slovarski pomen imena. Hišna imena so zapisana takole: najprej je zapisana znanstvena dialektološka transkripcija, nato sledi beseda ali besedna zveza, iz katere je hišno ime nastalo, na koncu pa je zapisan uradni priimek. Pri razlagi besed sem si pomagala s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Bezlajevim Etimološkim slovarjem slovenskega jezika (ESSJ), Slovenskimi vodnimi imeni (SVI), Snojevim Slovenskim etimološkim slovarjem (SES) in Pleteršnikovim slovarjem (Plet.). Ledinska in hišna imena predstavljajo veliko bogastvo naše občine, nenazadnje pa tudi naše dežele. Poimenovana so v večini po pripadnosti oziroma lastniškem statusu, največ hišnih imen pa je izpeljanih iz naravnih in geografskih značilnosti določenega območja. Najpomembneje je to, da se tako ledinska kot hišna imena še vedno uporabljajo tako v govoru, na prikazovalnih tablah ob vstopu na posestvo, kot registrirana dejavnost, v zasebnih pismih, voščilnicah, čestitkah … Zbrana imena so večinoma slovanskega izvora, nekaj pa je tudi germanskih.
Keywords: Koroška narečna skupina, mežiško narečje, Spodnji Razbor, Zgornji Razbor, Sele, ledinska imena, hišna imena.
Published: 06.01.2012; Views: 1905; Downloads: 277
.pdf Full text (8,38 MB)

8.
Potencialni vpliv fragmentacije habitata na viabilnost osebkov na primeru votlega petelinčka Corydalis cava, (L.) Schweigger & Koerte; Fumariaceae
Andreja Kosi, 2013, master's thesis

Abstract: Namen naše raziskave je bil s pomočjo vzorčenja in proučevanja nekaterih enostavnih morfološko-funkcionalnih parametrov (višina rastlin, masa semen, število semen na plod, število plodov na rastlino) na primerkih vrste C. cava na treh geografsko različnih območjih (UZ Maribor, Spodnji Duplek, Pavlovci) pokazati negativni vpliv fragmentacije habitatov in populacij na te morfometrične parametre. S tem smo nakazali na zmanjšano viabilnost primerkov kot posledico fragmentacije. V raziskavo smo vključili popise, ki smo jih naredili leta 2006. Takrat je bilo na območju UZ Maribor najdenih 60 poligonov z vrsto C. cava. Na 3 poligonih so bila najdena rastišča tako belih kot tudi vijoličnocvetnih predstavnikov, na preostalih 57 poligonih pa le vijoličnocvetni predstavniki vrste. Na podlagi opravljenih popisov območja UZ Maribor smo ugotovili 6,7 % izgubo habitata vrste C. cava v le štirih letih. Ugotovili smo, da je število cvetočih osebkov C. cava v habitatnih fragmentih znotraj UZ Maribor odvisno od površine fragmenta. Število plodov na rastlino in masa semen kot najenostavnejša reproduktivna znaka izražata manjše vrednosti v maloštevilnih populacijah. Ugotovili smo, da se belocvetni primerki pojavljajo le znotraj velikih površin in da jih na manjših fragmentiranih površinah ni zaslediti. S tem sklepamo na negativni vpliv genetskega zdrsa ter na dolgoročno zmanjšanje variabilnosti v populaciji. Višina rastlin je v upadu pri obeh barvah. V upadu je tako število plodov na rastlino kot tudi število semen na plod, kar izraziteje velja za vijoličnocvetne primerke vrste. Tehtanje semen je pokazalo porast mase semen, kar je edini znak, v katerem je zazanati povišanje vrednosti na fragmentirani lokaciji v Spodnjem Dupleku.
Keywords: fragmentacija habitata, inbriding, genetski drift, morfološko-funkcionalne poteze, rastlin, genetska variabilnost, Corydalis cava, metoda vzorčenja in morfometrije, Slovenija (UZ Maribor, Spodnji Duplek, Pavlovci)
Published: 11.09.2013; Views: 1775; Downloads: 130
.pdf Full text (2,44 MB)

9.
Zdravstvena nega pacienta po amputaciji spodnjih udov
Tanja Babič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Zdravstvena nega pacienta po amputaciji spodnjih udov je zelo zahtevna. V diplomskem delu smo predstavili anatomijo in fiziologijo spodnjih udov ter opisali najpogostejše bolezni, ki lahko privedejo do amputacije spodnjih udov: ateroskleroza, PAB – periferna arterijska okluzivna bolezen, kritična ishemija in Mb. Bürger. V diplomskem delu je prav tako opisana zdravstvena nega pred, med in po sami amputaciji ter psihične težave, s katerimi se srečujejo pacienti po amputaciji. Opredelili smo tudi najpogostejše negovalne diagnoze po amputaciji spodnjih udov, oskrbo rane in pomen pravilnega povijanja krna, seznanitev pacienta o higieni krna ter pomoč pacientu pri opravljanju vsakodnevnih opravil. Odgovorili smo tudi na dve raziskovalni vprašanji, ki smo si jih zastavili ob pisanju diplomskega dela.
Keywords: spodnji ud, amputacija spodnjega uda, zdravstvena nega, proces zdravstvene nege, zdravstvena nega po amputaciji spodnjega uda, rehabilitacija po amputaciji spodnjega uda, krn.
Published: 07.02.2014; Views: 2963; Downloads: 569
.pdf Full text (1,11 MB)

10.
Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica