1. Analitični prikaz stanja nivoja likovne ustvarjalnosti pri učencih v osnovni šoli : magistrsko deloSara Cetl, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom Analitični prikaz stanja nivoja likovne ustvarjalnosti pri učencih v osnovni šoli je sestavljeno iz dveh sklopov – teoretične vsebine in empiričnega dela. V uvodnih poglavjih so predstavljeni likovno izražanje, ustvarjalno mišljenje, ki je pogojeno z divergentnim in s konvergentnim mišljenjem, ter vplivi okolja na ustvarjalnost. Opisane so faze likovnega izražanja in razvoj likovnih sposobnosti s poudarkom na učencih v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Nadalje so opredeljeni likovna ustvarjalnost in njeni dejavniki ter kako se omenjeno ustvarjalnost lahko spodbuja ali zavira. Vključenih je tudi nekaj raziskav, ki so se ukvarjale z ustvarjalnostjo ali so pripomogle k razumevanju likovnega izražanja učencev. Empirični del magistrskega dela zajema rezultate raziskave, katere namen je bil analizirati nivo likovne ustvarjalnosti učencev 8. razreda različnih osnovnih šol na območju Maribora. Preučili smo tudi povezanost dejavnikov likovne ustvarjalnosti. Rezultati so pokazali, da se v nivoju likovne ustvarjalnosti z vidika spola kažejo statistično značilne razlike zgolj pri enem dejavniku – fluentnosti, v prid dekletom. Pokazala se je tendenca elaboracije in fleksibilnosti, pri čemer so nekoliko boljše rezultate dosegle prav tako deklice. Z vidika stratuma je bilo mogoče zaznati statistično značilne razlike pri elaboraciji, občutljivosti za likovne probleme in fluentnosti, v prid učencem iz primestja. V analizi povezanosti spodbujevalnih dejavnikov likovne ustvarjalnosti se je pri vseh pokazala kot pozitivna in statistično značilna. Ugotovili smo, da so podobno slabše rezultate dosegli mlajši učenci v pretekli raziskavi (Herzog, 2009), pri dejavnikih, ki omogočajo likovno ustvarjalnost (redefinicija, fluentnost, elaboracija). To pomeni, da tako mlajši učenci, kot tudi učenci ob koncu osnovne šole ne dosegajo določenih povprečnih rezultatov pri nekaterih dejavnikih likovne ustvarjalnosti.
Keywords: likovna ustvarjalnost, dejavniki likovne ustvarjalnosti, spodbujanje likovne ustvarjalnosti, likovni razvoj, likovno izražanje
Published in DKUM: 16.11.2021; Views: 679; Downloads: 112
 Full text (1,65 MB) |
2. LIKOVNA USTVARJALNOST MED BODOČIMI UČITELJI RAZREDNEGA POUKAUrška Rogina Gornik, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo skušali čim natančneje opredeliti pojem ustvarjalnosti in njene vidike, nato pa smo ugotavljali, kako jo lahko razvijamo in zaviramo. Veliko pozornosti smo namenili ustvarjalnosti v šoli in pregledu obstoječih raziskav na tem področju v Sloveniji. V empiričnem delu smo se osredotočili na analizo obstoječega stanja nivoja likovno-ustvarjalnih sposobnosti in likovne apreciacije med študenti razrednega pouka zadnjega letnika dodiplomskega študija na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, hkrati pa smo preučili še povezanost posameznih dejavnikov likovne ustvarjalnosti. Za inštrument smo uporabili preverjen test LV1, s katerim smo spremljali vseh šest dejavnikov likovne ustvarjalnosti in dele likovne apreciacije. Pridobljene podatke smo obdelali s programom SPSS. Dodali smo tudi vzorčne primere pridobljenih rešitev.
Analiza rezultatov je pokazala, da imajo študentje skupno nizek nivo likovne ustvarjalnosti. Nekoliko boljši dosežki so sicer pri likovnih dejavnikih, ki likovno ustvarjalnost omogočajo. Med dejavniki likovne ustvarjalnosti so najvišji dosežki pri likovnem dejavniku fluentnost, najslabši pa pri komplementarnem dejavniku fleksibilnost. Zaradi slabih dosežkov pri testu nismo mogli potrditi hipotez, ki se nanašajo na korelacije med posameznimi dejavniki likovne ustvarjalnosti. V drugem delu testa, ki je bil namenjen spremljanju likovne apreciacije, so bili študentje uspešnejši kot v prvem delu. Zelo dobro so rešili naloge, ki so se nanašale na percepcijo, malo manj uspešni so bili pri tistih, ki se nanašajo na recepcijo.
Keywords: ustvarjalnost, ustvarjalnost bodočih učiteljev, dejavniki likovne ustvarjalnosti, spodbujanje in zaviranje ustvarjalnosti, likovna apreciacija.
Published in DKUM: 25.11.2020; Views: 671; Downloads: 93
Full text (2,76 MB) |
3. Spodbujanje domišljije otrok na področju osnov odtiskovanja v 2. starostnem obdobjuLea Harih, 2019, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela Spodbujanje domišljije otrok na področju osnov odtiskovanja v 2. starostnem obdobju je predstaviti likovni razvoj otrok v predšolskem obdobju in podrobneje preučiti ustvarjalnost – kaj sploh ustvarjalnost je, zakaj jo je potrebno razvijati in katere so njene značilnosti. Navedli smo tudi načine spodbujanja likovne ustvarjalnosti, pri katerih smo se osredotočili na otrokovo sposobnost domišljije, ki smo jo v praktičnem delu spodbujali z opisanimi likovnimi tehnikami s področja osnov odtiskovanja.
Zanimalo nas je, pri kateri izmed likovnih tehnik je otrok najustvarjalnejši oziroma katera največ pripomore k aktivaciji njegove domišljije ter kateri otroci so ustvarjalnejši – mlajši ali starejši. Ugotovili smo, da se bo otrok, če mu pustimo svobodo, ustvarjalno izražal pri vsaki likovni tehniki in ne moremo izpostaviti samo ene. Glede razlik v ustvarjalnosti med mlajšimi in starejšimi otroci pa bi lahko rekli, da so malo ustvarjalnejši mlajši otroci, kar je posledica njihovega razvoja.
Pri diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in komparativno raziskovalno metodo. Naš postopek zbiranja podatkov uvrščamo med kvalitativne tehnike. Podatke smo zbrali na podlagi izvedenih likovnih dejavnosti v mesecu maju in juniju v skupini 19 otrok, starih 3–6 let, iz podružnice vrtca Ruše – vrtec Bistrica ob Dravi.
Keywords: predšolski otrok, likovni razvoj, likovna ustvarjalnost, spodbujanje ustvarjalnosti, domišljija, likovno področje osnove odtiskovanja
Published in DKUM: 11.11.2019; Views: 788; Downloads: 123
Full text (5,49 MB) |
4. Učitelji o ustvarjalnosti pri pouku družbeDijana Širovnik Koščica, 2017, master's thesis Abstract: V magistrskem delu, ki obsega teoretični in empirični del, smo raziskali pomen razvoja ustvarjalnosti ter pogled učiteljev 4. in 5. razreda na razvoj ustvarjalnosti pri pouku družbe. Sodelovalo je 251 učiteljev slovenskih šol, ki so v šolskem letu 2016/2017 poučevali predmet družba. V teoretičnem delu smo opredelili pojem ustvarjalnost, njen pomen ter dejavnike, ki vplivajo na njen razvoj. Na kratko smo orisali poglede sodobnih pedagogov na ustvarjalnost v šoli. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov preverili, kako se ustvarjalnost pri predmetu družba razvija v naših šolah. Zanimal nas je odnos učiteljev do ustvarjalnosti, metode in oblike dela, s katerimi jo razvijajo, ter koliko so jim pri tem v pomoč učbeniki. Spoznali smo, da večina učiteljev meni, da je ustvarjalnost mogoče razvijati pri vsakem posamezniku in da jo razvijajo tudi pri predmetu družba. Raziskava je razkrila, da starejši učitelji (z več kot 20 leti delovne dobe) pogosteje razvijajo ustvarjalnost pri naravoslovnih predmetih in se pri tem čutijo tudi bolj kompetentne in samozavestne od mlajših kolegov. Večina učiteljev meni, da so jim učbeniški kompleti pri tem le delno v pomoč, prav vsi pa si želijo več izobraževanj na temo razvoja ustvarjalnega mišljenja.
Keywords: ustvarjalnost, ustvarjalno mišljenje, predmet družba, učitelji, spodbujanje ustvarjalnosti.
Published in DKUM: 11.08.2017; Views: 1015; Downloads: 227
Full text (1,20 MB) |
5. Inovacijski management v športnih organizacijahVasja Gorjup, 2016, master's thesis Abstract: Ustvarjalnost in inovativnost sta nepogrešljiva termina pri obravnavi današnjih, sodobnih organizacij, ki bijejo neusmiljeno bitko za deleže na vse bolj nasičenem trgu. Organizacije, ki poleg tehnično-tehnoloških inovacij vse bolj poudarjajo inoviranje upravljavskih procesov kot netehnološke inovacije, in to z uporabo etike soodvisnosti in celovitega pristopa, so v tekmi za prevlado med konkurenti uspešnejše, zgledne pa so tiste, ki poleg tega upoštevajo še načela družbene odgovornosti. Menedžerji kot nosilci upravljavskih procesov se zavedajo kompleksnosti in izzivov v tem vseobsegajočem in prepletajočem se organizacijskem ustroju, zato je njihova ustvarjalnost, kakor tudi ustvarjalnost slehernega posameznika v organizaciji, bistvenega pomena pri premagovanju ovir in ustvarjanju sinergijskih učinkov znotraj organizacije.
Slovenske nevladne in neprofitne športne organizacije so še vedno pod vplivom starih družbenih ureditev, kjer sta prevladovali solidarnost in pridnost, inovativnost pa z veliko počasnostjo zamenjuje zakoreninjeno rutinerstvo, kar ima za posledico, da inovativnost slovenskih športnih organizacij zaostaja za primerljivimi organizacijami v ZDA in Veliki Britaniji; Evropa je tudi kasneje kot ZDA dojela pomembnost menedžmenta kot znanosti, še manj raziskan pa je menedžment nevladnih in neprofitnih športnih organizacij, zlasti glede netehnoloških inovacij. Problem slovenskih nevladnih in neprofitnih športnih organizacij je predvsem v zastareli organizacijski kulturi z nezainteresiranostjo ali celo s strahom menedžerjev pred spremembami in inoviranjem v organizaciji. Zaradi teh dejstev obstaja ogromen potencial razvoja invencijsko-inovacijsko-difuzijske dejavnosti v slovenskih športnih organizacijh iz povprečnih v odlične organizacije. To je sicer zahteven in dolgotrajen proces, a s pomočjo novega modela invencijsko-inovacijsko-difuzijskega menedžmenta ter z nekaterimi drugimi spoznanji iz te raziskave je možen in izvedljiv.
Predloženi novi model invencijsko-inovacijsko-difuzijskega menedžmenta je po mojem mnenju dobra osnova za nevladne in neprofitne športne organizacije na poti pri doseganju prvin inovativnih organizacij sodobnega sveta. Model je sestavljen iz nekaterih spoznanj globalnega modela inovativnega menedžmenta, spoznanj družbenoodgovornega modela upravljanja človeških virov, obnašanja vrhnjega menedžmenta po vzoru »vodja 5. ravni« ter kulture discipline. Model prav tako upošteva uporabo metodologije »šest klobukov razmišljanja« na sejah ter uporabo sinergije med metodologijama SREDIM/USOMID in »šest klobukov razmišljanja« pri premisleku, planiranju in odločanju o bolj kompleksnih temah. Novi model bo ustvaril takšne pogoje v organizaciji, ki bodo pritegnili tiste, ki jih organizacija najbolj potrebuje – strokovnjake, ki svoj poklic opravljajo iz strasti oziroma navdušenja ter so ponosni na svoje delo.
Keywords: Ustvarjalnost, invencija, inovacija, ustvarjalna organizacija, ustvarjalno razmišljanje, spodbujanje ustvarjalnosti, ustvarjalno sodelovanje, inovativni menedžer, ustvarjalni tim, nevladna organizacija, organizacijska kultura, neprofitna organizacija, športna organizacija, družbena odgovornost, invencijsko-inovacijsko-difuzijski menedžment, sinergija, USOMID, šest klubukov razmišljanja, športni turizem.
Published in DKUM: 12.09.2016; Views: 1277; Downloads: 201
Full text (2,45 MB) |
6. USTVARJALNA KLIMA V ORGANIZACIJAH PODRAVSKE REGIJEMitja Gmajner, 2016, undergraduate thesis Abstract: V današnjem času ostre mednarodne konkurence je zelo pomembno, da podjetja uspejo doseči, da zaposleni pri svojem delu občutijo dobro organizacijsko klimo in tudi ustvarjalno klimo, katera je del le-te. Še posebej sem se osredotočil na ustvarjalno klimo kot sestavino celotne organizacijske klime, pri čemer sem raziskavo opravil na vzorcu podjetij iz podravske regije.
Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. Teoretični del vsebuje tri poglavja, in sicer: kot prvo poglavje sem obravnaval koncept organizacije, nato sem nadaljeval s preučevanjem organizacijske klime, z njeno opredelitvijo, obravnaval dejavnike organizacijske klime, pozitivne in negativne učinke, ter predstavil dosedanja merjenja organizacijske klime.
Sledilo je poglavje o ustvarjalnosti, v okviru katerega sem opredelil ustvarjalnost, ustvarjalno mišljenje in metode ter tehnike za spodbujanje ustvarjalnosti. Obravnaval sem tudi spoznanja domačih in tujih avtorjev s področja ustvarjalne organizacije.
V empiričnem delu sem se lotil raziskave organizacijske klime v organizacijah podravske regije. Uvodoma sem predstavil podravsko regijo, nato sem za raziskavo podal opredelitev raziskovalnega problema, podal cilje raziskave, omejitve in predpostavke, raziskovalne hipoteze ter metodologijo raziskave. Nato sem predstavil vzorčenje, ob koncu poglavja pa pripravil osrednje poglavje empiričnega dela, v okviru katerega sem predstavil rezultate raziskave in izvedel preverjanje hipotez.
Keywords: Organizacijska klima, merjenje organizacijske klime, učinki organizacijske klime, ustvarjalnost, ustvarjalno mišljenje, metode in tehnike za spodbujanje ustvarjalnosti, ustvarjalna organizacija.
Published in DKUM: 23.06.2016; Views: 824; Downloads: 93
Full text (1,49 MB) |
7. STALIŠČA ŠTUDENTOV IN UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA DO USTVARJALNOSTIKatja Naraločnik, 2016, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi sem preučila prepričanja študentov in učiteljev razrednega pouka o področjih ustvarjalnosti, ustvarjalni osebi, razvoju ustvarjalnosti, sebi kot ustvarjalni osebi, ustvarjalnosti v osnovni šoli, spodbujanju ustvarjalnosti v osnovni šoli in prepričanja o lastni kompetentnosti za spodbujanje ustvarjalnosti pri učencih.
Ustvarjalnost je vrlina, ki je v vsakem človeku, na njem pa je, v kolikšni meri jo bo razvil. Še posebej pa je ta ustvarjalnost pomembna pri otrocih. Otroci so še majhna, neizkušena bitja, ki jim je treba pokazati, da je raziskovanje, eksperimentiranje, izumljanje in pri tem tveganje, kršenje pravil in delanje napak, zabava. Spodbuditi jih je potrebno, da bodo čim bolj ustvarjalni. Ker ima pri spodbujanju ustvarjalnosti veliko vlogo učitelj, smo zato izvedli raziskavo o njihovih prepričanjih o ustvarjalnosti ter o prepričanjih študentov.
Ugotavljamo, da vsi udeleženci raziskave menijo, da so lahko vsi učenci ustvarjalni ter da se vsi čutijo kompetentne za spodbujanje ustvarjalnosti v osnovni šoli. Učitelji so povedali, da se pri svojem delu večkrat poslužujejo novih tehnik in oblik poučevanja, poskušajo probleme reševati z novimi postopki, prav tako pa poskušajo določene stvari izboljšati. Ugotovili smo tudi, da študentje največ kompetenc za spodbujanje ustvarjalnosti pridobijo na fakulteti in na praktičnem usposabljanju, medtem ko učitelji pridobijo izkušnje tekom poučevanja ali kje drugje. Na podlagi rezultatov so učitelji pokazali največ ustvarjalnosti, sledili so jim študentje 2. stopnje ter študentje 1. stopnje.
Keywords: ustvarjalnost, spodbujanje ustvarjalnosti, stališča, osnovna šola, motivacija, učitelji
Published in DKUM: 08.06.2016; Views: 1921; Downloads: 282
Full text (1,02 MB) |
8. MOTIVACIJA ZA USTVARJALNO DELO V KOVINSKO PREDELOVALNI INDUSTRIJI NA PODROČJU PODRAVJAMario Filipović, 2013, undergraduate thesis Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge smo se najprej dotaknili preučevanja pojmov motivacija in motiviranje.
Nato je sledilo poglavje, namenjeno spoznavanju motivacijskih teorij in ustvarjalnega dela. Tako smo opredelili Maslowo teorijo potreb, Herzbergovo dvofaktorsko motivacijsko teorijo, ter bistvene razlike in podobnosti med njima. Nato smo preučili še Hackman-Oldhamov model obogatitve dela, Leavittovo in Likertovo motivacijsko teorijo, ter Douglas McGregorjevo teorijo X in Y.
Sledilo je četrto poglavje namenjeno preučevanju metod, namenjenih spodbujanju ustvarjalnosti pri delu. Tako smo spoznali naslednje metode: iskrenje misli – brainstorming, zapisovanje idej – brainwriting pool, metoda 6-3-5, delfi metoda, sinektika ter tehniki »med dvema ognjema« in »tehniko bisociranja«.
V empiričnem delu naloge je osrednji del je predstavljala kvantitativna raziskava, katere osrednji problem je bila raziskava soočanja zaposlenih v kovinsko predelovalni industriji podravske regije z motivacijo za ustvarjalno delo. V raziskavi je sodelovalo 102 anketiranih, ki so zaposleni v prav tolikšnem številu različnih podjetjih kovinsko predelovalne industrije na področju Podravja. Izvedena raziskava je nudila osnovo za preverjanje hipotez in podajanje sklepnih ugotovitev.
Podjetja v kovinsko predelovalni industriji Podravja uporabljajo podporne aktivnosti in sredstva, namenjena spodbujanju ustvarjalnosti, in sicer z izvajanjem sestankov, namenjenih spoznavanju problemov in iskanju morebitnih rešitev. Za spodbujanje timskega dela pa se uporablja timsko ustvarjalno delo ter zapisovanje idej. Po ocenah anketiranih je ustvarjalnost na srednjem nivoju. Pri načinu vodenja se vodje v podjetjih v največji meri poslužujejo združevalnega stila vodenja. Anketiranci so srednje ustvarjalni, največjo spodbudo za ustvarjalnost jim predstavljajo materialne in nematerialne nagrade. Raziskava opozarja na to, da preučevana podjetja ne izrabijo v največji meri njihovega ustvarjalnega potenciala.
Ključne ugotovitve, ki izhajajo iz preverjenih hipotez, so, da prejemanje visokega osebnega dohodka ne predstavlja zaposlenim v kovinsko predelovalni industriji najpomembnejšega motivacijskega dejavnika, ampak jih najbolj motivira zadovoljstvo s samim delom. Ob tem smo ugotovili, da obstaja pozitivna povezanost med motivacijo zaposlenih ter njihovo ustvarjalnostjo. Zanimiva je tudi ugotovitev, da se dejavniki, ki spodbudno vplivajo na ustvarjalnost, razlikujejo glede na delovno mesto zaposlenih, ter da se dejavniki, ki ovirajoče vplivajo na ustvarjalnost, ne razlikujejo glede na delovno mesto zaposlenih. Na podlagi hipotez smo potrdili tudi to, da je združevalni stil vodenja pozitivno povezan z ustvarjalnostjo.
Keywords: Motivacija, motiviranje, motivacijska teorija, ustvarjalnost pri delu, spodbujanje ustvarjalnosti pri delu.
Published in DKUM: 15.07.2013; Views: 1858; Downloads: 131
Full text (1,39 MB) |
9. METODE IN TEHNIKE SPODBUJANJA USTVARJALNOSTI IN INOVATIVNOSTIInes Satler, 2010, final seminar paper Abstract: Vodje, ki želijo imeti uspešno podjetje, morajo iz svojih sodelavcev oblikovati ustvarjalni tim, ki bi sodeloval pri iskanju in odkrivanju rešitev za najrazličnejše probleme. Da pa bi to dosegli, morajo uporabljati metode in tehnike za spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti. Pri spodbujanju ustvarjalnosti gre za nov način motiviranja ljudi ter preprečevanja zavor pri posameznikih in skupinah. Prav tako lahko omogoča spremembe v podjetju, ki se odražajo od izbire novih sodelavcev, klimi podjetja, sodelovanja med zaposlenimi in poslovnimi partnerji do razvoja novih izdelkov in storitev ter spremembi v organizacijski strukturi. Ustvarjalnost in inovativnost omogočata podjetju njegovo enkratnost. V diplomskem seminarju teče glavna beseda o ustvarjalnosti in inovativnosti ter o metodah in tehnikah, ki spodbujajo ustvarjalno in inovativno razmišljanje.
Keywords: ustvarjalno razmišljanje, inovativno razmišljanje, metode in tehnike za spodbujanje ustvarjalnosti, viharjenje možganov, metoda delfi, tehnike prisilnih povezav
Published in DKUM: 22.12.2010; Views: 7180; Downloads: 2254
Full text (862,94 KB) |
