| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Pripovedovanje zgodb ob slikah otrok, starih od 3 do 6 let : diplomsko delo
Karmen Kokot, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo preverjali razvoj govora različno starih otrok preko njihovega pripovedovanja zgodb ob slikah. Diplomsko delo nosi naslov Pripovedovanje zgodb ob slikah otrok, starih od 3 do 6 let. Osredotočili smo se na otrokov govor, natančneje na razvoj govora v predšolskem obdobju – od predjezikovnega do jezikovnega obdobja. V zaključnem delu smo se posvetili pripovedovanju zgodb ob slikah. V teoretičnem delu nas je zanimal razvoj govora in njegove faze, govor predšolskih otrok in dejavniki, ki vplivajo na razvoj. Pri dejavnikih govora smo raziskali, kako vrstniki, otrokov spol, genetski dejavniki in kakovost družinskega okolja vplivajo na razvoj govora. Poglobili smo se v to, na kakšen način lahko spodbujamo razvoj otrokovega govora. Prav tako smo raziskali, kako pomembno je pripovedovanje zgodb za otroka in njegov razvoj govora. Ob koncu teoretičnega dela smo dodali še značilnosti pripovedovanja zgodb. Empirični del diplomskega dela smo izvajali v vrtcu. V raziskovanje so bili vključeni otroci, stari do 3 do 6 let, ki so obiskovali heterogeno skupino. Takrat je bilo v skupini prisotnih 18 otrok. Najprej smo zapisali vse zgodbe, ki so jih pripovedovali različno stari otroci. Nato smo vsakega otroka ter njegovo pripoved analizirali glede na dejavnike, ki smo si jih zadali. Pridobljene rezultate smo predstavili v tabelah.
Keywords: predšolski otroci, razvoj govora, besedišče, spodbujanje govora, pripovedovanje zgodb
Published in DKUM: 23.06.2023; Views: 478; Downloads: 124
.pdf Full text (1,17 MB)

2.
Spodbujajmo razvoj govora v vrtcu : diplomsko delo
Urška Očko, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Spodbujajmo razvoj govora v vrtcu bomo v teoretičnem delu pisali o tem, kaj je govor, kaj na razvoj govora vpliva ter kako se razvija. Podrobneje bomo predstavili sam razvoj govora in dejavnike, ki nanj vplivajo. Nekaj besed bomo posvetili tudi vlogi staršev in vzgojiteljev pri razvoju otrokovega govora ter kako lahko le-ti pripomorejo k boljšemu govoru in večjemu besednemu zakladu otroka. Pisali bomo tudi o razvoju posameznih glasov. Predstavili bomo govorne napake, nekaj besed pa bomo namenili tudi vajam za razgibavanje govornega aparata, ki pa jih bomo vključili v sam praktični del naše diplomske naloge. V empiričnem delu bomo preučili razvoj govora skozi pripovedovanje ob sličici ilustratorke Jelke Reichman. Prvo in drugo preverjanje bomo izvedli v razmaku treh mesecev. V vmesnem času pa bomo pripravili dejavnosti, s katerimi bomo skušali spodbujati otrokov govorni razvoj in s katerimi si bodo širili svoj besedni zaklad.
Keywords: predšolski otrok, razvoj jezika, spodbujanje govora, govor otrok, besedni zaklad
Published in DKUM: 22.04.2022; Views: 1162; Downloads: 234
.pdf Full text (2,50 MB)

3.
Sovražni govor kot kaznivo dejanje : diplomsko delo
Jasmina Mitev, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Sovražni govor se je kot pojem najprej pojavil v anglosaškem svetu, danes pa je postal pereč problem sodobne družbe ne samo v ZDA, temveč tudi na evropskih tleh. Univerzalne definicije ni, se pa največkrat glede vprašanja, kaj je sovražni govor, uporablja tista, ki jo je podal Svet Evrope v dodatku k Priporočilu št. R (97) 20 iz leta 1997. Zakonodaja v Republiki Sloveniji tega pojma izrecno ne vsebuje, ga pa inkriminira na osnovi 297. člena KZ-1 kot javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Če je evropska zakonodaja zgled solidne ureditve prepovedi sovražnega govora, tega po kritični presoji veljavnega prava ne moremo trditi za zakonodajo v Republiki Sloveniji. Težava se pojavi že pri samem (ne)poimenovanju termina sovražni govor, kjer ni mogoče zaslediti njegove dosledne omembe ali opredelitve. Novela KZ-1B je prinesla pomembno spremembo, s katero je bila uvedena zahteva, da je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, kar pomeni, da je prag politike pregona za to kaznivo dejanje postavljen visoko, tožilstvo in sodišča v Republiki Sloveniji pa ta domet še širijo z zahtevo po konkretni ogrozitvi ali z uporabo konkretne grožnje, zmerjanja ali žalitev, pri tem pa razlagajo drugi del ureditve kumulativno, namesto alternativno, kot je to storilo Evropsko sodišče za človekove pravice v svojih sodbah, po katerih bi se morala sodišča v Republiki Sloveniji zgledovati. Glede na sedanjo ureditev je praktično nemogoče doseči kazenski pregon kaznivega dejanja sovražnega govora ali njegovo obsodbo, zato bi se moral spremeniti bodisi 297. člen KZ-1 bodisi pravno stališče o pregonu kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti Vrhovnega državnega tožilstva RS po 297. členu KZ-1 bodisi razlaga sodišč, ki ne prepoznajo hibridne narave tega člena, morebiti pa vse od naštetega. Zadostovalo bi samo nekaj jasnih in dobro osnovanih sodnih primerov, ki bi opozorili javnost na meje zakonitega in sprejemljivega. Posledično bi se lažje določila tudi meja med sovražnim govorom in svobodo govora kot pravico, katero je pod določenimi pogoji dopustno omejiti, ter med sovražnim govorom kot prekrškom in kot kaznivim dejanjem.
Keywords: Sovražni govor, sovražni govor kot kaznivo dejanje, svoboda govora, sovražni govor kot prekršek, javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Published in DKUM: 06.09.2019; Views: 2599; Downloads: 339
.pdf Full text (394,83 KB)

4.
PREPOZNAVANJE IN POIMENOVANJE SLIČIC TER PRIPOVEDOVANJE OTROK 1. STAROSTNEGA OBDOBJA
Tamara Divjak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V zaključnem delu z naslovom Prepoznavanje in poimenovanje sličic ter pripovedovanje otrok 1. starostnega obdobja smo v teoretičnem delu predstavili govorni razvoj, njegove dejavnike, faze govornega razvoja, pripovedovanje, razvoj otrokovega besednega zaklada in oblikovanje prvih stavkov. V skupini smo imeli tudi otroka, čigar materni jezik ni slovenščina, temveč srbo-hrvaščina, zato smo v teoretični del vključili še usvajanje drugega jezika. Namen empiričnega zaključnega dela je bil ugotoviti, kako napreduje otrokovo prepoznavanje, poimenovanje ter tudi pripovedovanje v obdobju petih mesecev. Glavni namen je torej bil ugotoviti napredek razvoja govora v prvem starostnem obdobju. Pri pisanju empiričnega dela je bila uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda. Pridobljeni rezultati so pokazali, da otrokov razvoj govora in besednega zaklada v obdobju petih mesecev napreduje. Pri nekaterih hitreje, pri nekaterih počasneje. Po petih mesecih je večina otrok že pravilno slovensko poimenovala sličice, vsi otroci pa so v drugem, zaključnem preverjanju za pripovedovanje ob sličicah uporabili več besed kot na samem začetku. Prav tako so nam rezultati pokazali, da je otrok, čigar materni jezik ni slovenščina, po obdobju petih mesecev, večino sličic že poimenoval v slovenskem jeziku.
Keywords: razvoj govora, besedni zaklad, poimenovanje, pripovedovanje ob sličicah, spodbujanje govora
Published in DKUM: 11.11.2016; Views: 1785; Downloads: 409
.pdf Full text (1,23 MB)

5.
PRIMERI DEJAVNOSTI ZA SPODBUJANJE OTROKOVEGA GOVORA V PRVEM STAROSTNEM OBDOBJU
Nuša Hribernik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge so s pomočjo izbrane literature prikazane teorija govornega razvoja predšolskega otroka ter naloge za spodbujanje govora v prvem starostnem obdobju. V nadaljevanju so posebej predstavljeni cilji za jezikovno področje in dejavnosti, s katerimi spodbujamo govor pri otrocih v prvem starostnem obdobju. V empiričnem delu diplomske naloge so ponazorjeni in argumentirani odgovori, ki smo jih dobili s pomočjo anketnega vprašalnika 30 vzgojiteljic iz naslednjih vrtcev: VVE OŠ Radlje ob Dravi in podružnica Vuhred, VVE OŠ Vuzenica, VVE OŠ Muta, VVZ Dravograd in podružnica Robindvor, VVZ Slovenj Gradec in podružnica Podgorje, VVZ Ravne na Koroškem in VVZ Prevalje. Namen anketnega vprašalnika je bil ugotoviti, s katerimi dejavnostmi vzgojiteljice iz Koroške spodbujajo otrokov govor v prvem starostnem obdobju. Pri omenjenih vidikih nas je zanimal obstoj razlik glede na stopnjo izobrazbe vzgojiteljic. Ugotovili smo, da je najpogosteje uporabljena dejavnost v prvem starostnem obdobju pogovor, najmanj pa dramatizacija. K diplomski nalogi pa je priložen tudi anketni vprašalnik.
Keywords: teorija govornega razvoja, naloge za spodbujanje govora, dejavnosti za spodbujanje govora v prvem starostnem obdobju, pogovor, dramatizacija.
Published in DKUM: 10.11.2011; Views: 5347; Downloads: 926
.pdf Full text (1,40 MB)

6.
VLOGA IN POMEN DRAMATIZACIJE V VRTCU
Špela Kovač, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge so s pomočjo izbrane literature prikazani: teorija govornega razvoja, opis razvoja govora v predšolskem obdobju ter možni načini spodbujanja govornega razvoja v vrtcu. V nadaljevanju so posebej predstavljeni dejavniki razvoja otrokovega govora ter katere dejavnosti uporablja vzgojitelj za spodbujanje razvoja otrokovega govora. V diplomski nalogi sem dodala tudi poglavje Študije primera, kjer sem natančno opisala potek priprave otrok na gledališko igro. V empiričnem delu diplomske naloge pa so predstavljeni odgovori, ki sem jih dobila s pomočjo anketnega vprašalnika 40 vzgojiteljic iz vrtca Mavrica Vojnik, vrtca Danijelov levček Celje in iz JVIZ Mozirje. Namen anketnega vprašalnika je bil ugotoviti, s katerimi dejavnostmi vzgojiteljice v celjski regiji spodbujajo otrokov govor v vrtcu in katere vrste jezikovnih dejavnosti največ uporabljajo za spodbujanje razvoja otrokovega govora ter zakaj. Prav tako pa sem želela ugotoviti tudi, ali obstajajo razlike v načrtovanju dejavnosti med vzgojiteljicami, ki delajo v oddelkih prvega starostnega obdobja, in tistimi, ki delajo v oddelku drugega starostnega obdobja. Ugotovila sem, da vzgojiteljice največ načrtujejo druge jezikovne dejavnosti, medtem ko je gledališka/dramska igra zelo redko načrtovana. V diplomski nalogi je tudi kot priloga dodan anketni vprašalnik.
Keywords: razvoj govora, dejavniki razvoja govora, dejavnosti vzgojitelja, spodbujanje govornega razvoja v vrtcu, dramatika in gledališka vzgoja.
Published in DKUM: 06.09.2010; Views: 5294; Downloads: 692
.pdf Full text (735,00 KB)

7.
PRAVLJIČNE URE - ENA IZMED AKTIVNOSTI ZA SPODBUJANJE RAZVOJA GOVORA OTROK
Petra Rupreht, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu je najprej na kratko predstavljen razvoj govora predšolskih otrok po razvojnih starostnih obdobjih. Opisani so notranji in še posebej zunanji dejavniki, ki vplivajo na razvoj govora. Bolj podrobno pa so v teoretičnem delu opisane dejavnosti, ki spodbujajo razvoj otrokovega govora v vrtcu, doma in ob drugih aktivnostih. V drugi polovici teoretičnega dela so opisane pravljične ure kot ena izmed aktivnosti za spodbujanje govora otrok. Opisani so nameni pravljičnih ur, načela in navedena izbira literature. V empiričnem delu sem s pomočjo ankete, izvedene med pravljičarji v knjižnicah na širšem območju (severna in vzhodna Slovenija ), ugotavljala, v kolikšni meri lahko pravljične ure spodbujajo razvoj govora otrok. Ugotovila sem, da večji del dejavnosti večine pravljičarjev spodbuja razvoj govora otrok in da tudi veliko uporabljajo različne govorne igre. Ker so otroci povsod zelo aktivni udeleženci pravljičnih ur in pri vseh dejavnostih radi sodelujejo ter se v vseh knjižnicah pogosto vračajo, sem sklepala, da pravljične ure lahko pripomorejo k spodbujanju razvoja govora otrok.
Keywords: razvoj govora, dejavniki in dejavnosti za spodbujanje razvoja govora, pravljične ure
Published in DKUM: 05.05.2010; Views: 2958; Downloads: 466
.pdf Full text (277,54 KB)

8.
UPORABA BESEDIL V VRTCU (z namenom spodbujanja razvoja otrokovega govora)
Sanja Sinic, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge so s pomočjo izbrane literature prikazani teorija govornega razvoja, opis razvoja govora v predšolskem obdobju ter možni načini spodbujanja govornega razvoja v vrtcu. V nadaljevanju so posebej predstavljeni pomen branja v vrtcu, cilji knjižne vzgoje oz. zakaj otroka vzgajati ob in za knjigo, razvoj bralnih sposobnosti, vrste branja, to je branje leposlovne in informativne literature, in načini spodbujanja branja. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni odgovori, ki sem jih dobila s pomočjo anketnega vprašalnika 40 vzgojiteljic iz vrtca VVE pri Osnovni šoli Cankova, VVE pri Osnovni šoli Grad, iz vrtcev Občine Moravske Toplice, iz vrtcev Murska Sobota in vrtcev Rogašovci. Namen anketnega vprašalnika je bil ugotoviti, s katerimi dejavnostmi vzgojiteljice v Pomurju spodbujajo branje v vrtcu, ter katere vrste besedil največ uporabljajo za spodbujanje razvoja otrokovega govora in zakaj. Pri omenjenih vidikih me je zanimal obstoj razlik glede na starostno skupino, v kateri vzgojiteljica dela. Ugotovila sem, da vzgojiteljice največ načrtujejo pripovedovanje, branje leposlovne literature, medtem ko je branje informativne literature manjkrat načrtovano. V diplomski nalogi so zato v prilogi dodani vzorci priprav dejavnosti za branje informativne literature, prav tako pa je priložen tudi anketni vprašalnik.
Keywords: Ključne besede: knjižna vzgoja, leposlovna literatura, informativna literatura, branje, razvoj govora, spodbujanje govornega razvoja v vrtcu
Published in DKUM: 29.04.2009; Views: 4889; Downloads: 1389
.pdf Full text (400,61 KB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica