| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Postavljanje standardov pri matematiki
Nives Janžekovič, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga temelji na vprašanju, ali je mogoče ovrednotiti nivoje standardov znanj matematike na različnih stopnjah in smereh izobraževanja. V nalogi smo primerjali zahtevnosti nalog, ki se pišejo na posameznih zunanjih preverjanjih: na nacionalnem preverjanju znanja v zadnjem razredu osnovne šole, na poklicni maturi in na splošni maturi. Najpomembnejša ugotovitev naloge je dejstvo, da je možno stabilno ter zanesljivo razvrstiti naloge z različnih ravni. Na podlagi podatkov iz let 2017, 2018 in 2019 ugotovimo tudi, da je v teh letih težavnost poklicne mature umeščena približno na sredino med težavnost nacionalnega preverjanja znanja in težavnost splošne mature.
Keywords: postavljanje standardov, težavnost nalog, nacionalno preverjanje znanja, poklicna matura, splošna matura
Published in DKUM: 03.08.2021; Views: 1076; Downloads: 94
.pdf Full text (966,08 KB)

2.
Matura kot zaključek srednješolskega izobraževanja v Sloveniji
Sara Babič, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga teoretično obravnava maturo kot eksterno obliko zaključka srednješolskega izobraževanja v Sloveniji. Njeni zametki segajo vse do leta 1848, ko je nastopil čas avstrijskih reform, splošna matura v obliki, kakršno poznamo še danes, pa se je prvič izvedla v šolskem letu 1994/1995. V letu 2002 se je opravljanju splošne mature pridružilo tudi opravljanje poklicne mature. Osnovni razliki med omenjenima maturama se kažeta v pridobljeni izobrazbi in v možnosti nadaljnjega izobraževanja na terciarni ravni. Z uporabo deskriptivne metode smo se želeli seznaniti s pravno ureditvijo mature pri nas in tako ugotovili, da najpomembnejši pravni akt predstavlja Zakon o maturi (2007); osrednja institucija, ki skrbi za izvedbo mature pa je Državni izpitni center s sedežem v Ljubljani. Prav tako smo želeli prepoznati in izpostaviti stopnjo uspešnosti opravljanja splošne ter poklicne mature, stopnjo uspešnosti slovenskih dijakov v mednarodni raziskavi TIMSS za maturante, pa tudi ambicije, ki jih imajo maturantje po nadaljnjem izobraževanju. Z uporabo komparativne metode smo iskali vzporednice med primerljivimi evropskimi srednješolskimi sistemi in tako ugotovili, da slovenska splošna gimnazija praktično nima ekvivalenta, zaradi svoje izrazito naravoslovno-matematične usmerjenosti. Prepoznavamo nekatere slovenske strokovnjake, ki v različnih aspektih mature izpostavljajo utemeljene dvome o ustreznosti le-teh. Tako se denimo vprašajo o pravičnosti prehoda na univerzitetne študijske programe med kandidati splošne mature in kandidati poklicne mature, ki si z opravljanjem dodatnega maturitetnega predmeta omogočijo vpis v le-te; izpostavljajo problem izvajanja samo nekaterih maturitetnih predmetov (matematika in tuji jeziki na primer) na dveh ravneh zahtevnosti, prav tako prepoznavajo učinke, ki bi jih javna objava o uspešnosti srednjih šol na maturi lahko imela, nenazadnje se pa obregnejo ob samo smiselnost mature z vprašanjem, ali je možno s katero drugo, morda primernejšo obliko, zadostiti ciljem in namenom, ki so trenutno v pristojnosti mature.
Keywords: Matura, splošna, poklicna, Zakon o maturi, Državni izpitni center
Published in DKUM: 06.03.2018; Views: 2184; Downloads: 430
.pdf Full text (363,59 KB)

3.
Umestitev izpitov iz angleščine na splošni in poklicni maturi v skupni evropski jezikovni okvir
Suzana Bitenc Peharc, Veronika Rot Gabrovec, Andrej Stopar, Alenka Tratnik, 2010, review article

Abstract: Članek najprej primerja nekatere vidike slovenske splošne in poklicne mature iz angleščine, nato pa predstavi del rezultatov projekta Umestitev izpitov iz angleščine v Skupni evropski referenčni okvir za jezike, ki je potekal v obdobju 2008-10.
Keywords: SEJO, splošna matura, poklicna matura, umestitev izpitov
Published in DKUM: 18.05.2017; Views: 1107; Downloads: 183
.pdf Full text (255,26 KB)
This document has many files! More...

4.
Uravnoteženost ocen na splošni maturi
Simona Kokol, 2016, master's thesis

Abstract: Splošna matura je bila in je ogledalo dela gimnazij. Rezultati na maturi bi morali biti primerno uravnoteženi tako na posameznem delu maturitetnega izpita kot med posameznimi predmeti, saj matura ocenjuje znanje celotne populacije, zato morajo veljati enaki kriteriji in pogoji za vse kandidate. V prvem delu magistrske naloge so v teoretičnem delu predstavljeni različni strokovni vidiki preverjanja in ocenjevanja v šolstvu. Narejen je celovit pregled splošne mature, s prikazom njene zgodovine, z navedbo zakonske osnove, z opisom njene strukture ter ciljev. Podrobno je prikazano ocenjevanje na splošni maturi, ločeno za interni del in eksterni del maturitetnega izpita. Ocenjevanje na maturi mora omogočiti objektivno, veljavno, zanesljivo in občutljivo merjenje. V drugem, empiričnem, delu naloge so obdelani primarni viri podatkov o dosežkih dijakov na gimnazijah v Sloveniji na splošni maturi za kandidate, ki so opravljali splošno maturo iz vseh petih maturitetnih predmetov v letih 2010, 2011, 2012, 2013 in 2014. Poleg običajnih statističnih prikazov je za primerjavo med podatki uporabljen graf ordinalne dominantnosti med dvema porazdelitvama (ODG) in izračunan količnik med petletnim povprečjem točkovnih ocen treh obveznih predmetov (materinščina, matematika in tuj jezik) in povprečno oceno izbirnega predmeta. Narejene so primerjave dosežkov internega in eksternega dela splošne mature po predmetih za spomladanski rok mature 2014 in sicer po šolah, ločeno za obvezne predmete (slovenščina, matematika, angleščina in nemščina) in izbirne predmete (fizika, biologija, kemija, geografija, zgodovina, sociologija, psihologija, filozofija), kjer je narejena tudi primerjava z zaključno oceno pri predmetu na šoli. Osrednji del naloge je namenjen primerjavi povprečja točkovnih ocen obveznih predmetov s povprečno oceno izbirnega predmeta, kjer je narejena primerjava med naravoslovnimi in družboslovnimi izbirnimi predmeti. Rezultati analiz so pokazali, da so dosežki interno ocenjenega dela na splošni maturi višji od eksterno ocenjenega dela, da obstajajo razlike med šolami pri porazdelitvi dosežkov internega in eksternega dela ter zaključno oceno pri predmetu na šoli. Obstajajo tudi razlike med izbirnimi predmeti glede primerjave povprečja točkovnih ocen treh obveznih maturitetnih predmetov s povprečno oceno izbirnega predmeta na splošni maturi. Dijaki, ki izbirajo naravoslovne izbirne predmete, dosegajo višje povprečje obveznih predmetov od dijakov, ki izbirajo družboslovne predmete.
Keywords: splošna matura, uravnoteženost ocen, povprečna ocena, izbirni predmet, obvezni predmet
Published in DKUM: 17.08.2016; Views: 3197; Downloads: 281
.pdf Full text (3,35 MB)

5.
PRIPRAVA NA USTNI DEL MATURITETNEGA IZPITA IZ SLOVENŠČINE
Nives Roter, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu Priprava na ustni del maturitetnega izpita iz slovenščine smo se v prvem delu posvetili teoretičnim izhodiščem. Osvetlili smo pojme matura, splošna matura, poklicna matura, priprava na splošno ter poklicno maturo, slovenščina na maturi. V drugem delu smo se usmerili v raziskavo, ki smo jo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. V empiričnem delu smo tako izpostavili hipoteze, ki smo jih ob rezultatih raziskave potrdili ali ovrgli. Namen je bil predvsem predstaviti priprave na ustni del maturitetnega izpita iz slovenščine na poklicni in splošni maturi. Iskali smo razlike in podobnosti v načinu priprave, uspešnosti priprave, motiviranosti za pripravo na maturo v gimnazijah in strokovnih šolah. Pridobljene podatke smo obdelali ter jih prikazali s pomočjo tabel in grafov in jih podprli s svojim mnenjem ter z argumenti. Raziskavo smo izvedli na dveh različnih srednjih šolah. Temeljni cilj je bil izpostaviti razlike med splošno ter poklicno maturo, zato smo izbrali eno strokovno šolo ter eno gimnazijo. Rezultati raziskave kažejo, da se pojavljajo razlike v pripravi na maturo med dijaki strokovnih šol ter dijaki gimnazij. Dijaki so za maturo ter za priprave na maturo premalo motivirani, prav tako se zdijo dijaki premalo samozavestni ter prepričani v svoje znanje in uspeh na maturi.
Keywords: matura, splošna matura, poklicna matura, priprava na maturo, slovenščina na maturi, gimnazija, strokovna šola.
Published in DKUM: 08.10.2012; Views: 6347; Downloads: 841
.pdf Full text (3,88 MB)

Search done in 0.5 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica