| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Strah pred kriminaliteto v Ljubljani
Nastja Zadnik, 2021, master's thesis

Abstract: Tako kot kriminaliteta je tudi strah pred kriminaliteto eden izmed problemov vseh sodobnih družb. Zaradi številnih negativnih posledic, ki jih lahko ima na življenje, področje raziskujejo številni raziskovalci. Gre za kompleksen pojav, ki nemalokrat predstavlja večji problem kot pa sama kriminaliteta. Strah pred kriminaliteto je povezan s strahom osebe pred osebno viktimizacijo, zaskrbljenostjo zaradi kriminala in dojemanjem (ne)varnosti oz. kriminalitete, nanj pa vplivajo različni socialno-demografski in socialnopsihološki dejavniki. V teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljen teoretični okvir, ki omogoča lažje in boljše razumevanje strahu pred kriminaliteto, narejen je tudi pregled dosedanjih študij v Sloveniji. V raziskovalnem delu so predstavljeni rezultati primarne statistične analize podatkov. Proučevali smo strah pred kriminaliteto pri prebivalcih Ljubljane, podatki so bili zbrani s spletno anketo, ki je bila aktivna med 31. 10. 2019 in 31. 1. 2020. Z multivariatnimi statističnimi metodami smo preverjali, ali pri prebivalcih Ljubljane spol, predhodna viktimizacija in izobrazba vplivajo na stopnjo strahu pred splošno kriminaliteto in ali vplivajo na stopnjo vznemirjenosti zaradi kibernetske kriminalitete. Naš vzorec je bil priložnosten, ker ni reprezentativen, smo morali biti previdni pri posploševanju rezultatov na populacijo. Ugotovili smo, da v primerjavi z moškimi v Ljubljani ženske poročajo o višji stopnji strahu pred kriminaliteto in so bolj vznemirjene zaradi kibernetske kriminalitete, prav tako bi viktimizacija s kibernetsko kriminaliteto v naslednjih 12 mesecih za ženske imela hujše posledice. Za predhodno viktimizacijo in izobrazbo pa smo ugotovili, da pri prebivalcih Ljubljane ne vplivata na stopnjo strahu pred splošno kriminaliteto, prav tako ne vplivata na stopnjo vznemirjenosti zaradi kibernetske kriminalitete.
Keywords: magistrska dela, strah pred kriminaliteto, splošna kriminaliteta, kibernetska kriminaliteta, Ljubljana
Published: 15.03.2021; Views: 134; Downloads: 43
.pdf Full text (2,11 MB)

2.
MIGRACIJE NA "BALKANSKI POTI" IN KRIMINALITETA: KRIMINALISTIČNI VIDIK
Darko Vočanec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Migracije na »Balkanski poti« in kriminaliteta : kriminalistični vidik, sem predstavil povezavo med migracijami, s katerimi se je srečala Evropa in države na t. i. Balkanski poti predvsem v drugi polovici leta 2015 in določenimi oblikami kriminalitete, katere storilci oziroma potencialni storilci in žrtve oziroma potencialne žrtve so migranti na sami migracijski poti, od emigracijskih, preko tranzitnih, do imigracijskih oziroma ciljnih držav. Po podatkih Agencije Frontex je na območje Evropske unije v letu 2015 prišlo 1.822.337 migrantov, od tega po Zahodni balkanski poti 764.038 migrantov, od tega na tej poti v 556.285 primerih državljanstvo ni bilo ugotovljeno, določeno ali opredeljeno. Migranti so na tej poti, pa tudi pozneje, v državah nastanitve in integracije, udeleženi tako kot storilci oziroma potencialni storilci, pa tudi kot žrtve oziroma potencialne žrtve kaznivih dejanj splošne kriminalitete, predvsem kaznivih dejanj zoper življenje in telo, kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost in kaznivih dejanj zoper premoženje, organizirane kriminalitete in posebne oblike kriminalitete terorizma. Pri vsaki posamezni vrsti kriminalitete so predstavljeni primeri, pridobljeni predvsem iz svetovnega spleta, osnovne značilnosti vsake vrste kriminalitete, osnovne značilnosti in metode preiskovanja, ki jih opravljajo organi odkrivanja in preiskovanja ter ugotovitve s kriminalističnega vidika. Organi odkrivanja in preiskovanja v primeru reaktivnega preiskovanja nimajo večjih težav pri izvedbi klasičnih in osnovnih preiskovalnih dejanj, z določenimi težavami pa se srečajo predvsem pri proaktivnem preiskovanju na področju mednarodnega policijskega sodelovanja in uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov pri preiskovanju organizirane kriminalitete in terorizma. Kot največji problem bi izpostavil nezmožnost natančne identifikacije tako storilcev kot žrtev kaznivih dejanj, kajti velika večina migrantov potuje po Balkanski poti brez osebnih dokumentov, zaradi česar so lahko migranti državljani »države, za katero se odločijo«, to pa predstavlja veliko »priložnost« za razne teroristične organizacije in skupine, da z infiltracijo svojih članov med migrante spravijo le te v države Evropske unije, kjer so že in še bodo lahko izvajali vse oblike terorističnega delovanja. Ravno tako predstavlja množičnost migracijskega vala na območje Evropske unije priložnost za ustvarjanje velikega dobička raznim skupinam organizirane kriminalitete, ki se ukvarjajo s organiziranjem in tihotapljenjem migrantov, trgovino z otroki in trgovino s človeškimi organi. Obravnavana tematika diplomskega dela bo po mojem mnenju še kako aktualna tudi v prihodnosti, če spremljamo pristopna pogajanja Turčije in Evropske unije, dejstvo, da se v taboriščih na ozemlju Turčije nahaja skoraj tri milijone beguncev ter dejstvo, da Turčija, po sklenitvi dogovora o reševanju migracijske krize, s tem dogovorom izsiljuje in pogojuje rezultate pristopnih pogajanj in predloga za ukinitev vizumske obveznosti za državljane Turčije.
Keywords: migracije, kriminaliteta, splošna kriminaliteta, organizirana kriminaliteta, terorizem, kriminalistika, kriminalistično preiskovanje, Balkanska pot.
Published: 19.09.2016; Views: 1492; Downloads: 243
.pdf Full text (1,01 MB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica