1. Nasilje na socialnih omrežjih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostAndraž Žontar, 2024, undergraduate thesis Abstract: V današnjem času imamo internet na dosegu roke v vsakem trenutku življenja, saj so naši pametni telefoni ves čas prisotni v naših žepih. Z velikim razvojem tehnologije se je povečala tudi uporaba socialnih omrežij. Omenjena omrežja imajo zelo veliko pozitivnih lastnosti, kot so hitra komunikacija, ostajanje v stiku z ljudmi, ki so doma daleč stran, pošiljanje fotografij, pošiljanje zvočnih posnetkov, možnost video klicev ter druge stvari. Ne smemo pa pozabiti slabosti socialnih omrežij, kot so: širjenje lažnih govoric, izsiljevanje, grožnje, nadlegovanje in drugo. Temu rečemo spletno nasilje, ki je v današnjem času zelo velik problem, saj ljudi postavi v situacije, ki lahko vodijo do depresije, osramočenosti, občutkov ničvrednosti in nemoči. Nasilje na socialnih omrežjih je velik problem zaradi svoje razširjenosti, anonimnosti uporabnikov in težav pri nadzoru vsebine. Objavljena nasilna vsebina se hitro širi in težko odstrani, kar podaljšuje trpljenje žrtev in povzroča resne psihološke posledice. Pomanjkanje učinkovite regulacije in počasni odzivi na prijave dodatno otežujejo reševanje tega problema. Izvedli smo anketo, s katero smo ugotavljali mnenje, ki ga imajo ljudje o nasilju na socialnih omrežjih. Opazili smo, da ljudje redko zasledijo nasilne vsebine na socialnih omrežjih in da sami po večini nasilnih vsebin ne objavljajo, opažajo pa, da nasilje na socialnih omrežjih strmo narašča. Za reševanje tega problema je potrebno sodelovanje med platformami socialnih omrežij, zakonodajalci, vzgojitelji in uporabniki samimi. Potrebna so izobraževanja o varni in odgovorni uporabi interneta, strožji zakoni in regulacija ter učinkovitejši sistemi za prijavo in obravnavo nasilnih dejanj na spletu. Za storilce, ki povzročajo spletno nasilje, predlagamo kaznovanje; tako bi se omenjeno nasilje najhitreje zaustavilo in bi se uporabniki socialnih platform počutili varneje. Keywords: spletno nasilje, socialna omrežja, internet, diplomske naloge Published in DKUM: 30.09.2024; Views: 0; Downloads: 59
Full text (812,75 KB) |
2. Spolno nasilje nad otroki in mladostniki v obdobju interneta in socialnih omrežij : magistrsko deloAnja Zorman Puher, 2024, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava problematiko preteklega spletnega spolnega nasilja med študenti slovenskih univerz. Nasilje na internetu je kompleksen pojav, ki prizadene veliko mladih in pusti dolgotrajne posledice. V teoretičnem delu naloge so opredeljeni ključni pojmi, kot so spolno nasilje, njegove oblike in posledice za otroke in mladostnike. Posebno pozornost smo namenili spletnemu nadlegovanju, spletnemu spolnemu izsiljevanju, neželenemu pošiljanju spolnih vsebin in drugim oblikam spletnega nasilja. V empiričnem delu smo se osredotočili na analizo izkušenj študentov s spletnim spolnim nasiljem. Raziskava je temeljila na vzorcu 182 študentov različnih fakultet. Rezultati so pokazali, da je 35 % udeležencev izkusilo neko obliko spletnega spolnega nasilja. Nadaljnje ugotovitve so razkrile, da so ženske statistično značilno bolj izpostavljene spletnemu spolnemu nasilju kot moški, kar potrjuje spolno diferenciacijo tveganja. Raziskava je prav tako potrdila, da največji delež spolnega nadlegovanja ali zlorabe na spletu doživijo mladostniki med 15. in 19. letom, kar poudarja ranljivost te starostne skupine. Analiza je pokazala šibko pozitivno korelacijo med povečanjem starosti in prvo izpostavljenostjo nasilju. Glede na to, da se bo večina otrok in mladostnikov v svojem življenju srečala z neko obliko spletnega spolnega nasilja, je po našem mnenju nujno, da se ozaveščanje o nevarnostih vključi kot obvezna komponenta izobraževalnih programov. Keywords: spolno nasilje, spletno spolno nadlegovanje, spletna spolna zloraba, otroci, mladostniki, socialna omrežja, magistrska dela Published in DKUM: 30.08.2024; Views: 92; Downloads: 52
Full text (1014,34 KB) |
3. Spletno spolno nasilje med osnovnošolci : magistrsko deloNina Sekirnik, 2023, master's thesis Abstract: Ob vse večji digitalizaciji sveta in popularnosti družbenih omrežij ter spletnih strani, po drugi strani vse zgodnejšemu prejemu prvih elektronskih naprav z dostopom do interneta, se soočamo s vse večjim pojavom spletnega spolnega nasilja. Otroci so zanj pogosto premalo opolnomočeni in prepuščeni sami sebi v soočanju z njim.
Namen magistrskega dela je ugotoviti ali osnovnošolci doživljajo in prepoznajo spletno spolno nasilje. V teoretičnem delu smo definirali in opisali spolno, spletno in spletno spolno nasilje. V empiričnem delu nas je zanimalo, ali učenci spletno spolno nasilje dojemajo kot problem, ki se jim dogaja. Zanimalo nas je tudi kakšne oblike tega nasilja doživljajo, kje, kako se ob tem počutijo, kdo ga povzroča in kakšne posledice ima.
V raziskavi je sodelovalo 174 učencev. Rezultati so pokazali, da obstaja statistično značilna povezava v urah, preživetih na elektronskih napravah z dostopom do interneta, in doživljanjem nekaterih oblik spletnega spolnega nasilja. Ugotovili smo, da dekleta ob doživljanju te oblike nasilja občutijo težje občutke, nasprotno, dečki spletno spolno nasilje dojemajo veliko manj emocionalno. Raziskava je pokazala povezavo med aplikacijami oz. spletnimi stranmi, ki jih osnovnošolci uporabljajo, in povzročiteljem spletnega spolnega nasilja. Zadnja ugotovitev raziskave je, da se dekleta pogosteje zavedajo hudih posledic spletnega spolnega nasilja, kot dečki. Keywords: spletno spolno nasilje, spletno nasilje, spolno nasilje, osnovnošolci, družbena omrežja Published in DKUM: 07.09.2023; Views: 597; Downloads: 121
Full text (2,18 MB) |
4. Medvrstniško nasilje med epidemijo COVID-19 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloEva Močnik, 2023, undergraduate thesis Abstract: Medvrstniško nasilje je v osnovi dobro opredeljeno, vendar skozi leta prihajajo strokovnjaki do novih spoznanj, zlasti v zadnjem desetletju, ko zaradi razvoja tehnologije prihaja v ospredje relativno nova oblika nasilja, imenovana spletno nasilje. Spletno nasilje je svoj razmah doživelo še zlasti v času epidemije COVID-19, ko smo zaradi predpisanih epidemioloških ukrepov Vlade Republike Slovenije, šolanja na daljavo in omejitev ter prepovedi druženja pristne osebne stike zamenjali za socialna omrežja, posledično pa se je povečala tudi uporaba IKT-tehnologije. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kako je epidemija COVID-19 vplivala na medvrstniške odnose ter medvrstniško nasilje ter išče odgovore na štiri raziskovalna vprašanja, in sicer kako je epidemija COVID-19 vplivala na medsebojne odnose, kako se je spremenilo medvrstniško nasilje in katere oblike so prišle v ospredje, s kakšnimi težavami so se mladostniki pogosteje soočali v času epidemije COVID-19 in kam so se mladostniki v času krize najpogosteje obračali po pomoč. Poleg spletnega nasilja, kjer študije kažejo, da je slednjega doživelo že od 20 do 50 odstotkov otrok in mladostnikov, delež deklet pa je še višji, ugotavljamo, da so se v času epidemije povečale težave v duševnem zdravju otrok, med drugim znaki anksioznosti, depresije in samomorilnosti. Dodatne stiske in težave pa je otrokom in mladostnikom poleg šolanja na daljavo predstavljalo tudi povečanje nasilja v družini. Otroci in mladostniki so najpogosteje iskali pomoč pri starših ali prijateljih, preko nevladnih organizacij, velikokrat pa so stiske reševali sami ali pa je v šolah prišlo do posrednega poročanja. Veliko vlogo pri obravnavi medvrstniškega nasilja med epidemijo COVID-19 so imeli tudi šola, starši, CSD in druge nevladne organizacije, ki so se na nove, spremenjene razmere prilagodile na različne načine, vsi z namenom, da nudijo pomoč v stiski, ki so jo otroci in mladostniki v tem kriznem obdobju nujno potrebovali. Keywords: medvrstniško nasilje, spletno nasilje, koronavirusi, pomoč v stiski, diplomske naloge Published in DKUM: 18.01.2023; Views: 1030; Downloads: 213
Full text (640,03 KB) |
5. Vpliv spletnega nasilja na učence 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja : magistrsko deloMirela Mulaj, 2022, master's thesis Abstract: Raziskava, ki je predstavljena v magistrskem delu, raziskuje o vplivu spletnega nasilja na učence, ki obiskujejo 2. vzgojno-izobraževalno obdobje in je sestavljena iz dveh delov – teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča, in sicer definicija spletnega nasilja, njegove oblike, značilnosti, posledice, kako se spletno nasilje pojavlja v šolah in tudi doma ter načini zaščite pred samim spletnim nasiljem. V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava (n = 170). V tem delu so predstavljeni rezultati anketnega vprašalnika o tem, ali učenci vedo, kaj je to spletno nasilje, ali so se z njim srečali, ga prepoznavajo, se z njim spopadajo in ali ga znajo preprečiti. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, analizirali pa smo jih s pomočjo programa Jamovi. Tri od šestih zastavljenih hipotez smo potrdili, in sicer da je več kot polovica anketiranih učencev že seznanjena s tem, kaj spletno nasilje je, drugo hipotezo, v kateri smo predvidevali, da je manj kot polovica učencev že doživelo spletno nasilje ter tretjo hipotezo, ki glasi, da se je vpliv spletnega nasilja v času epidemije povečal zaradi povečane uporabe IKT. Enako priča ena izmed študij, spet druge dobijo ravno nasprotne rezultate, in sicer da se spletno nasilje ni povečalo, nekatere ugotovitve celo pričajo, da se je ta oblika nasilja celo zmanjšala. Ostale tri hipoteze pa smo ovrgli, in sicer da več kot polovica žrtev spletnega nasilja o tem ne spregovori, da je spletnega nasilja več v višjih razredih ter da med spoloma ne obstaja statistično pomembne razlike pri doživljanju spletnega nasilja. Da med spoloma obstaja razlika, pa so pokazale številne druge raziskave, v katerih so ugotovili, da spletno nasilje v večji meri doživljajo dekleta. Podatki naše raziskave pa niso pokazali razlik med razredi in spoloma.
Keywords: internet, spletno nasilje, učenci, poznavanje spletnega nasilja, preprečevanje spletnega nasilja Published in DKUM: 13.01.2023; Views: 607; Downloads: 100
Full text (1,21 MB) |
6. Spletno medvrstniško nasilje med slovenskimi srednješolci : magistrsko deloMaja Keršič, 2022, master's thesis Abstract: Vzporedno s povečano uporabo interneta in novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij se medvrstniško nasilje s šolskih igrišč vse bolj premika na svetovni splet. Med mladimi narašča dnevna uporaba spleta, ki krepko presega priporočila strokovnjakov. Kljub temu, da se stopnja digitalne pismenosti mladih povečuje, so le-ti pogosto na spletu podvrženi številnim škodljivim vsebinam in različnim oblikam spletnega nasilja, ki ima zaradi svojih specifičnih značilnosti in posebnosti pogosto hujše posledice kot »klasično oz. tradicionalno medvrstniško nasilje«. Spletno nasilje postaja vse bolj kritičen problem, čeprav se na prvi pogled zdi, da zaradi svoje virtualne oz. »neresnične« narave v družbi še vedno ni prepoznano kot velik razlog za skrb.
Cilj magistrskega dela je raziskati stališča in doživljanje srednješolcev o problematiki spletnega medvrstniškega nasilja. Zanimajo nas predvsem njihove spletne navade oz. preživljanje časa na internetu, preko slednjega želimo preveriti obstoj povezave med časom, ki ga mladi dnevno preživijo na elektronskih napravah z dostopom do interneta in pogostejšim soočenjem s spletnim medvrstniškim nasiljem. Naš cilj je raziskati, ali spletno medvrstniško nasilje pogosteje povzročajo dijaki ali dijakinje. Še posebno se bomo osredotočili na žrtve spletnega medvrstniškega nasilja, kjer želimo raziskati obstoj razlik spoloma glede občutkov, ki jih doživljajo, ko se znajdejo v vlogi žrtve spletnega nasilja. Zanima nas še, kako srednješolci presojajo posledice spletnega nasilja in koliko so o spletnem medvrstniškem nasilju informirani na šoli.
V teoretičnem delu smo najprej orisali pojem nasilje, nato medvrstniško nasilje ter se šele potem posvetili pojmu spletno medvrstniško nasilje. Slednjega smo opredelili, opisali njegove posebnosti, oblike in posledice. Posvetili smo se še pastem socialnih omrežij in spletnemu nasilju na njih. Nato smo pojem medvrstniškega nasilja umestili v šolski prostor, kjer nas je zanimala vloga šolske klime pri njegovem preprečevanju ter vloga šolske in vrstniške mediacije. Raziskali smo še vlogo šole in staršev pri strategijah preprečevanja spletnega medvrstniškega nasilja.
V empiričnem delu smo analizo predstavili skozi pet podpoglavij, ki sovpadajo z raziskovalnimi vprašanji: preživljanje časa na internetu, povzročitelji spletnega medvrstniškega nasilja, žrtve spletnega medvrstniškega nasilja, (ne)prija na policiji, stališča srednješolcev glede posledic spletnega medvrstniškega nasilja ter informiranost o spletnem medvrstniškem nasilju na šoli. Ob tem so nas zanimali predvsem vloga spola, starosti in izobraževalnega programa.
V raziskavi so sodelovali 703 srednješolci iz 181 slovenskih srednjih šol. Z raziskavo smo ugotovili, da srednješolci, ki dnevno preživijo na elektronskih napravah z dostopom do interneta več časa, tudi pogosteje postanejo žrtve spletnega medvrstniškega nasilja. Ugotovili smo, da le manjši delež srednješolcev povzroča spletno medvrstniško nasilje. Izkazalo se je, da ga dijaki izvajajo pogosteje kot dijakinje. Zanimiva je tudi ugotovitev, da se srednješolci, ki se znajdejo v vlogi žrtve spletnega nasilja, najpogosteje počutijo jezno, osramočeno, zaskrbljeno in razburjeno. Dijakinje v vlogi žrtve pogosteje doživljajo negativne občutke in so v stiski. Medtem ko je dijakom bolj vseeno in smešno. Ugotavljamo, da večina srednješolcev meni, da ima spletno nasilje lahko hude posledice ter da se srednješolci v povprečju niti ne strinjajo, niti se strinjajo, da so v šoli deležni dovolj informacij in ozaveščanja o spletnem nasilju. Keywords: medvrstniško nasilje, spletno nasilje, srednješolci, šola, starši. Published in DKUM: 13.09.2022; Views: 1247; Downloads: 334
Full text (1,80 MB) |
7. Spletno nasilje in njegov vpliv na osnovnošolce : magistrsko deloKlara Golić, 2021, master's thesis Abstract: Stopnja spletnega nasilja se iz leta v leto povečuje in širi. Mladi vse več časa preživljajo pred računalniškimi zasloni, anonimnost spletnih platform pa jim daje zavetje in udobje, kar zvišuje pojavnost medvrstniškega nasilja.
Možnost prekrivanja prave identitete daje posameznikom dodatno moč in samozavest, stopnja spletnega nasilja pa tako hitro preseže meje »tradicionalnega« nasilja. Za nastanek slednjega se mora posameznik javno izpostaviti in tvegati posledice morebitnega zavračanja. Svetovni splet daje posamezniku možnost, da nasilje izvaja iz udobja svoje varne cone, neizpostavljen in zaščiten pred pogledi širše družbe. To posledično povečuje število izvajalcev spletnega medvrstniškega nasilja, saj se v vlogi nasilneža znajdejo tudi posamezniki, ki se v »realnem svetu« ne bi upali javno izpostavljati in izvajati nasilje. Po podatkih projekta Odklikaj! je bilo v letu 2018 spletnemu nasilju izpostavljenih 56 % učenk in 50 % učencev tretje triade (Dretnik, 2019).
Za raziskavo so bili formirani trije vprašalniki, in sicer za učence in profesorje ter za kriminalistko oddelka za mladoletniško kriminaliteto (Sektor splošne kriminalitete) v dolenjski regiji.
Raziskava je pokazala, da je spletno nasilje prisotno med učenci in učenkami tako nižjih kot višjih razredov in zajema izjemno širok spekter nasilnih dejavnosti. Keywords: nasilje, medvrstniško nasilje, spletno okolje, spletno nasilje, mladostniki, osnovnošolci, analize, magistrska dela Published in DKUM: 10.03.2021; Views: 1424; Downloads: 218
Full text (4,65 MB) |
8. Spletno nasilje v osnovni šoli: vloga samopodobe in pogostosti uporabe socialnega omrežja FacebookDoris Brdnik, 2019, master's thesis Abstract: Zaradi množične uporabe spleta in socialnih omrežij se vedno pogosteje pojavlja spletno nasilje. Facebook je eno izmed vodilnih socialnih omrežij, ki ga posamezniki uporabljajo že v zgodnjem mladostništvu. Ker je spletno nasilje postalo bolj aktualno predvsem z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije, se zdi pomembno preučiti, v kakšnem odnosu sta uporaba socialnih omrežij in spletno nasilje. Za boljše razumevanje mladostnikov in njihovega doživljanja je pomembno raziskati tudi vlogo samopodobe pri spletnem nasilju in uporabi Facebooka.
Namen empiričnega dela magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri se pojavlja spletno nasilje, kateri spol je zanj bolj dovzeten in v kakšni povezavi je tovrstno nasilje z uporabo Facebooka in splošno ter socialno samopodobo. Prav tako nas zanima, komu se žrtve spletnega nasilja najpogosteje zaupajo ter ali obstajajo morebitne razlike v stopnji zaupanja med tistimi, ki so žrtve pogosteje, in tistimi, ki so žrtve redkeje.
V raziskavi je sodelovalo 250 osnovnošolcev. Uporabljeni so bili trije vprašalniki: Lestvica intenzivnosti uporabe Facebooka (Ellison, Steinfield in Lampe, 2007), Vprašalnik opisovanja samega sebe (Marsh, 1992) ter Vprašalnik spletnega nasilja, ki je bil zasnovan za to nalogo.
Rezultati kažejo, da obstaja pomembna pozitivna povezava med spletnim nasiljem in splošno samopodobo. Prav tako se kaže tudi pomembna pozitivna povezava med prijatelji na Facebooku in spletnim nasiljem. Pozitivna povezava obstaja tudi med prijatelji na Facebooku, s katerimi se posamezniki družijo, in obema dimenzijama samopodobe. Žrtve spletnega nasilja se najpogosteje zaupajo svojim prijateljem in staršem, med spoloma pa obstaja pomembna razlika v doživljanju spletnega nasilja, in sicer so dekleta pogosteje žrtve kot fantje, prav tako pa je spol pomemben napovednik spletnega nasilja. Keywords: spletno nasilje, žrtve spletnega nasilja, splošna samopodoba, socialna samopodoba, uporaba Facebooka, mladostništvo Published in DKUM: 18.10.2019; Views: 1590; Downloads: 521
Full text (1,09 MB) |
9. Značilnosti učencev kot dejavniki spletnega medvrstniškega nasilja in viktimizacijeIgor Peras, 2019, master's thesis Abstract: Spletno medvrstniško nasilje je oblika nasilja med vrstniki, ki se dogaja na spletu. Podobno je tradicionalnemu medvrstniškemu nasilju, vendar obstajajo nekatere razlike: spletni nasilnež ni v neposredni bližini spletne žrtve, nasilje preko spleta se širi hitreje in potencialno lahko doseže širše občinstvo, spletno medvrstniško nasilje se lahko izvaja 24 ur dnevno, spletni nasilnež je lahko anonimen. Namen magistrskega dela je bil preučiti dejavnike spletnega medvrstniškega nasilja (spol, starost, šolski uspeh, konstrukte vezane na medvrstniško nasilje, empatijo, izražanje jeze, zaznano oporo s strani vrstnikov, število dobrih prijateljev v razredu, samozaznano priljubljenost, čas aktivne uporabe socialnih omrežij) in ugotoviti, kateri dejavniki in kako napovedujejo izvajanje spletnega medvrstniškega nasilja in spletno viktimizacijo. Vzorec je vključeval 1926 učencev višjih razredov osnovne šole in srednje šole, ki so bili stari med 13 in 20 let. Skupno je sodelovalo 20 osnovnih in srednjih šol iz dveh regij v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da so najmočnejši napovedniki izvajanja spletnega medvrstniškega nasilja in spletne viktimizacije konstrukti, vezani na medvrstniško nasilje. Za individualne napovednike izvajanja spletnega medvrstniškega nasilja so se izkazali izvajanje tradicionalnega medvrstniškega nasilja, tradicionalna viktimizacija, spletna viktimizacija, samozaznana priljubljenost in čas aktivne uporabe socialnih omrežij. Za individualna napovednika spletne viktimizacije sta se izkazala tradicionalna viktimizacija in izvajanje spletnega medvrstniškega nasilja. V regresijskem modelu, kjer kot napovednikov izvajanja spletnega medvrstniškega nasilja nismo vnesli konstruktov, vezanih na medvrstniško nasilje, so se za statistično pomembne napovednike izkazale še afektivna empatija, internalizacija jeze, eksternalizacija jeze in zaznana opora s strani vrstnikov. V regresijskem modelu, kjer kot napovednikov spletne viktimizacije nismo vnesli konstruktov, vezanih na medvrstniško nasilje, so se kot statistično pomembni napovedniki izkazali še spol, internalizacija jeze, eksternalizacija jeze, zaznana opora s strani vrstnikov, samozaznana priljubljenost in čas aktivne uporabe socialnih omrežij. Keywords: spletno medvrstniško nasilje, spletna viktimizacija, značilnosti, dejavniki, učenec Published in DKUM: 24.09.2019; Views: 1786; Downloads: 375
Full text (1,09 MB) |
10. Naraščanje nasilja na socialnih omrežjih - kriminološki vidik : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloŽiga Ramšak, 2018, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali nasilje na socialnih omrežjih. Moderni čas namreč vpliva tudi na razvoj tehnologije, saj je pri mladostnikih odprl novo vejo nasilja, t.i. spletno nasilje. Aktivnost na socialnih omrežjih, kjer poteka komunikacija, daje ljudem občutek sprejetosti in tako pozitivno vpliva na zdravje posameznikov, po drugi strani pa splet omogoča anonimnost in občutek varnosti tistim, ki mislijo, da lahko brez posledic na spletu počnejo vse, kar se jim zahoče. Ugotovili smo, da obstaja več vrst spletnega nasilja: izmenjava fotografij z intimno vsebino (seksting), veselo pretepanje (happy slapping), žaljenje, zalezovanje, samoustrahovanje prevzem žrtvine identitete, objavljanje spremenjenih fotografij, žaljivih pesmi in krutih govoric. Storilci si preko spletnega nasilja ustvarjajo svoj položaj v družbi in tako izpadejo bolj priljubljeni med posamezniki. Problem pa ni le izvajanje spletnega nasilja, temveč tudi objavljanje nasilnih vsebin. Kriminalisti tukaj žal nimajo nobenih pooblastil, zato lahko največ storimo mi s prijavo neprimernih vsebin, ki bodo po pregledu ponudnika spletnega omrežja odstranjene. V tem delu smo obravnavali tudi » Facebook umor«, ki se je zgodil februarja lani.
Izvedli smo anketo, kjer nas je zanimalo mnenje ljudi o nasilju na socialnih omrežjih, njegovem naraščanju in njihova soudeležba pri le tem. Rezultati kažejo, da ljudje poredko zasledijo nasilne vsebine na socialnih omrežjih, sami jih praktično skoraj ne objavljajo, na splošno pa so mnenja, da nasilje na socialnih omrežjih narašča. Predlagamo, da se na področju nasilja na družabnih omrežjih uredi kazenska zakonodaja in tako bistveno olajša delo kriminalistov pri preprečevanju in zmanjševanju nasilja na družabnih omrežjih. Keywords: diplomske naloge, nasilje, socialno omrežje, spletno nasilje, kriminologija Published in DKUM: 18.10.2018; Views: 1200; Downloads: 263
Full text (260,06 KB) |