| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Spletno nasilje in njegov vpliv na osnovnošolce
Klara Golić, 2021, master's thesis

Abstract: Stopnja spletnega nasilja se iz leta v leto povečuje in širi. Mladi vse več časa preživljajo pred računalniškimi zasloni, anonimnost spletnih platform pa jim daje zavetje in udobje, kar zvišuje pojavnost medvrstniškega nasilja. Možnost prekrivanja prave identitete daje posameznikom dodatno moč in samozavest, stopnja spletnega nasilja pa tako hitro preseže meje »tradicionalnega« nasilja. Za nastanek slednjega se mora posameznik javno izpostaviti in tvegati posledice morebitnega zavračanja. Svetovni splet daje posamezniku možnost, da nasilje izvaja iz udobja svoje varne cone, neizpostavljen in zaščiten pred pogledi širše družbe. To posledično povečuje število izvajalcev spletnega medvrstniškega nasilja, saj se v vlogi nasilneža znajdejo tudi posamezniki, ki se v »realnem svetu« ne bi upali javno izpostavljati in izvajati nasilje. Po podatkih projekta Odklikaj! je bilo v letu 2018 spletnemu nasilju izpostavljenih 56 % učenk in 50 % učencev tretje triade (Dretnik, 2019). Za raziskavo so bili formirani trije vprašalniki, in sicer za učence in profesorje ter za kriminalistko oddelka za mladoletniško kriminaliteto (Sektor splošne kriminalitete) v dolenjski regiji. Raziskava je pokazala, da je spletno nasilje prisotno med učenci in učenkami tako nižjih kot višjih razredov in zajema izjemno širok spekter nasilnih dejavnosti.
Keywords: nasilje, medvrstniško nasilje, spletno okolje, spletno nasilje, mladostniki, osnovnošolci, analize, magistrska dela
Published: 10.03.2021; Views: 136; Downloads: 28
.pdf Full text (4,65 MB)

2.
Spletno nasilje v osnovni šoli: vloga samopodobe in pogostosti uporabe socialnega omrežja Facebook
Doris Brdnik, 2019, master's thesis

Abstract: Zaradi množične uporabe spleta in socialnih omrežij se vedno pogosteje pojavlja spletno nasilje. Facebook je eno izmed vodilnih socialnih omrežij, ki ga posamezniki uporabljajo že v zgodnjem mladostništvu. Ker je spletno nasilje postalo bolj aktualno predvsem z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije, se zdi pomembno preučiti, v kakšnem odnosu sta uporaba socialnih omrežij in spletno nasilje. Za boljše razumevanje mladostnikov in njihovega doživljanja je pomembno raziskati tudi vlogo samopodobe pri spletnem nasilju in uporabi Facebooka. Namen empiričnega dela magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri se pojavlja spletno nasilje, kateri spol je zanj bolj dovzeten in v kakšni povezavi je tovrstno nasilje z uporabo Facebooka in splošno ter socialno samopodobo. Prav tako nas zanima, komu se žrtve spletnega nasilja najpogosteje zaupajo ter ali obstajajo morebitne razlike v stopnji zaupanja med tistimi, ki so žrtve pogosteje, in tistimi, ki so žrtve redkeje. V raziskavi je sodelovalo 250 osnovnošolcev. Uporabljeni so bili trije vprašalniki: Lestvica intenzivnosti uporabe Facebooka (Ellison, Steinfield in Lampe, 2007), Vprašalnik opisovanja samega sebe (Marsh, 1992) ter Vprašalnik spletnega nasilja, ki je bil zasnovan za to nalogo. Rezultati kažejo, da obstaja pomembna pozitivna povezava med spletnim nasiljem in splošno samopodobo. Prav tako se kaže tudi pomembna pozitivna povezava med prijatelji na Facebooku in spletnim nasiljem. Pozitivna povezava obstaja tudi med prijatelji na Facebooku, s katerimi se posamezniki družijo, in obema dimenzijama samopodobe. Žrtve spletnega nasilja se najpogosteje zaupajo svojim prijateljem in staršem, med spoloma pa obstaja pomembna razlika v doživljanju spletnega nasilja, in sicer so dekleta pogosteje žrtve kot fantje, prav tako pa je spol pomemben napovednik spletnega nasilja.
Keywords: spletno nasilje, žrtve spletnega nasilja, splošna samopodoba, socialna samopodoba, uporaba Facebooka, mladostništvo
Published: 18.10.2019; Views: 557; Downloads: 282
.pdf Full text (1,09 MB)

3.
Značilnosti učencev kot dejavniki spletnega medvrstniškega nasilja in viktimizacije
Igor Peras, 2019, master's thesis

Abstract: Spletno medvrstniško nasilje je oblika nasilja med vrstniki, ki se dogaja na spletu. Podobno je tradicionalnemu medvrstniškemu nasilju, vendar obstajajo nekatere razlike: spletni nasilnež ni v neposredni bližini spletne žrtve, nasilje preko spleta se širi hitreje in potencialno lahko doseže širše občinstvo, spletno medvrstniško nasilje se lahko izvaja 24 ur dnevno, spletni nasilnež je lahko anonimen. Namen magistrskega dela je bil preučiti dejavnike spletnega medvrstniškega nasilja (spol, starost, šolski uspeh, konstrukte vezane na medvrstniško nasilje, empatijo, izražanje jeze, zaznano oporo s strani vrstnikov, število dobrih prijateljev v razredu, samozaznano priljubljenost, čas aktivne uporabe socialnih omrežij) in ugotoviti, kateri dejavniki in kako napovedujejo izvajanje spletnega medvrstniškega nasilja in spletno viktimizacijo. Vzorec je vključeval 1926 učencev višjih razredov osnovne šole in srednje šole, ki so bili stari med 13 in 20 let. Skupno je sodelovalo 20 osnovnih in srednjih šol iz dveh regij v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da so najmočnejši napovedniki izvajanja spletnega medvrstniškega nasilja in spletne viktimizacije konstrukti, vezani na medvrstniško nasilje. Za individualne napovednike izvajanja spletnega medvrstniškega nasilja so se izkazali izvajanje tradicionalnega medvrstniškega nasilja, tradicionalna viktimizacija, spletna viktimizacija, samozaznana priljubljenost in čas aktivne uporabe socialnih omrežij. Za individualna napovednika spletne viktimizacije sta se izkazala tradicionalna viktimizacija in izvajanje spletnega medvrstniškega nasilja. V regresijskem modelu, kjer kot napovednikov izvajanja spletnega medvrstniškega nasilja nismo vnesli konstruktov, vezanih na medvrstniško nasilje, so se za statistično pomembne napovednike izkazale še afektivna empatija, internalizacija jeze, eksternalizacija jeze in zaznana opora s strani vrstnikov. V regresijskem modelu, kjer kot napovednikov spletne viktimizacije nismo vnesli konstruktov, vezanih na medvrstniško nasilje, so se kot statistično pomembni napovedniki izkazali še spol, internalizacija jeze, eksternalizacija jeze, zaznana opora s strani vrstnikov, samozaznana priljubljenost in čas aktivne uporabe socialnih omrežij.
Keywords: spletno medvrstniško nasilje, spletna viktimizacija, značilnosti, dejavniki, učenec
Published: 24.09.2019; Views: 593; Downloads: 198
.pdf Full text (1,09 MB)

4.
Naraščanje nasilja na socialnih omrežjih - kriminološki vidik
Žiga Ramšak, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali nasilje na socialnih omrežjih. Moderni čas namreč vpliva tudi na razvoj tehnologije, saj je pri mladostnikih odprl novo vejo nasilja, t.i. spletno nasilje. Aktivnost na socialnih omrežjih, kjer poteka komunikacija, daje ljudem občutek sprejetosti in tako pozitivno vpliva na zdravje posameznikov, po drugi strani pa splet omogoča anonimnost in občutek varnosti tistim, ki mislijo, da lahko brez posledic na spletu počnejo vse, kar se jim zahoče. Ugotovili smo, da obstaja več vrst spletnega nasilja: izmenjava fotografij z intimno vsebino (seksting), veselo pretepanje (happy slapping), žaljenje, zalezovanje, samoustrahovanje prevzem žrtvine identitete, objavljanje spremenjenih fotografij, žaljivih pesmi in krutih govoric. Storilci si preko spletnega nasilja ustvarjajo svoj položaj v družbi in tako izpadejo bolj priljubljeni med posamezniki. Problem pa ni le izvajanje spletnega nasilja, temveč tudi objavljanje nasilnih vsebin. Kriminalisti tukaj žal nimajo nobenih pooblastil, zato lahko največ storimo mi s prijavo neprimernih vsebin, ki bodo po pregledu ponudnika spletnega omrežja odstranjene. V tem delu smo obravnavali tudi » Facebook umor«, ki se je zgodil februarja lani. Izvedli smo anketo, kjer nas je zanimalo mnenje ljudi o nasilju na socialnih omrežjih, njegovem naraščanju in njihova soudeležba pri le tem. Rezultati kažejo, da ljudje poredko zasledijo nasilne vsebine na socialnih omrežjih, sami jih praktično skoraj ne objavljajo, na splošno pa so mnenja, da nasilje na socialnih omrežjih narašča. Predlagamo, da se na področju nasilja na družabnih omrežjih uredi kazenska zakonodaja in tako bistveno olajša delo kriminalistov pri preprečevanju in zmanjševanju nasilja na družabnih omrežjih.
Keywords: diplomske naloge, nasilje, socialno omrežje, spletno nasilje, kriminologija
Published: 18.10.2018; Views: 357; Downloads: 100
.pdf Full text (260,06 KB)

5.
Kibernetsko nasilje
Aleksandar Dončev, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Kibernetsko nasilje je danes vse pogostejše, ne le med mladostniki temveč tudi med odraslimi in starostniki. Razlog tiči v razvoju informacijsko-komunikacijske tehnologije in v dejstvu, da ima vsak posameznik mobilni telefon, prenosni ali tablični računalnik ter dostop do medmrežja (interneta). Vsak posameznik ima prav tako elektronski naslov in profil na katerem od socialnih omrežij (Facebook, Twitter, Google+ itn.). Težava pa nastopi pri našem znanju o varnosti in zaščiti na medmrežju. Nekateri so na socialnih omrežjih aktivnejši in pogosteje objavljajo svoje osebne podatke, fotografije in druge stvari iz zasebnega življenja. Kibernetski kriminalci imajo takšne posameznike najraje, saj lahko z malo truda vdrejo v njihovo e-pošto ali socialno omrežje in jih začnejo nadlegovati, prav tako pa lahko z njihovega profila nadlegujejo tudi druge. V diplomskem delu bo predstavljeno področje kibernetskega nasilja. Opredeljeno bo tudi, kaj sta kibernetski prostor in kibernetski kriminal, saj si brez tega ne moremo predstavljati, kje kibernetsko nasilje poteka. V diplomskem delu bo kot osrednji in glavni del diplomskega dela predstavljeno kibernetsko nasilje, ki je sestavljeno iz več različnih vrst nasilja. Največji poudarek bo predvsem na kibernetskem ustrahovanju, nadlegovanju in zalezovanju. Kibernetsko ustrahovanje, nadlegovanje in zalezovanje so namreč najpogostejše oblike kibernetskega nasilja, ki se pojavlja se tako med otroci in mladostniki kot tudi med odraslimi. Za boljše razumevanje opisanega problema so v zaključku potrjene ali ovržene zastavljene hipoteze ter podane zaključne misli in sklepi o pridobljenih ugotovitvah v diplomskem delu.
Keywords: kibernetika, kibernetski prostor, internet, kibernetsko nasilje, spletno nasilje, ustrahovanje, nadlegovanje, zalezovanje, preprečevanje, diplomske naloge
Published: 18.09.2015; Views: 2552; Downloads: 338
.pdf Full text (565,14 KB)

6.
Spletno vrstniško nasilje
Rok Rus, Igor Bernik, 2012, published professional conference contribution

Keywords: nasilje, mladostniki, internet, spletno nasilje
Published: 10.07.2015; Views: 1200; Downloads: 210
URL Link to full text

7.
SPLETNO NASILJE MED DIJAKI SREDNJIH ŠOL
Maja Mezgec, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Zgodovina nas uči, da je nasilje prisotno med nami odkar pomnimo. Nenasilen pristop k reševanju konfliktov je za človeštvo dokaj nov, saj se je začel globalno uveljavljati po koncu 2. svetovne vojne z ustanovitvijo OZN. Vendar pa je za uveljavitev tako velikih ideoloških sprememb ter navad na globalnem nivoju potreben čas. Tako je bilo za generacije naših staršev popolnoma samoumevno izvajanje nasilja nad učenci s strani učiteljev. Pretirane pozornosti se ni posvečalo tudi fizičnemu obračunavanju med sovrstniki, saj je dobršen del bil mnenja, da je to sprejemljiv način reševanja nesoglasij. Takšni obliki nasilja sta dandanes v upadu, v porastu pa je nova oblika nasilja. S tem, ko je svetovna populacija množično sprejela nove internetne ter mobilne storitve, so se odprla vrata nasilju tudi na tem področju. Podobno kot tradicionalno nasilje tudi spletna različica ni omejena demografsko ali starostno. Posebno težo pa mu daje lastnost, katera zagotovo ni značilna za klasične oblike. Posameznik lahko izvaja spletno nasilje nad osebo, s katero nima fizičnih stikov ter jo celo ne pozna. Praviloma lahko trdimo, da je število potencialnih žrtev pri klasičnem vrstniškem nasilju omejeno z okoljem, kjer se izvajalec nasilja giblje oziroma prebiva. Popoln kontrast temu je zaznati na področju spletnega nasilja. V tem primeru ima nasilnež moč doseči veliko širši del populacije, saj ga omejuje zgolj internetna povezava. Če pomislimo na dejstvo, da ima dandanes v razvitem svetu dostop do interneta skoraj vsakdo, lahko predpostavljamo, da je takšna oblika nasilja zelo razširjena. Večina spletno nasilje dojema kot del internetne izkušnje, zagotovo pa ne kot kršitev pravnih predpisov. Posledice takšnih dejanj lahko močno prizadenejo žrtve ter njihove najbližje. Glede na to, da so posledice primerljive tistim, ki jih pušča vrstniško nasilje je prav, da se tudi za spletno nasilje odgovarja na primerljivem nivoju. Skrajni čas je tudi, da se začnemo zavedati in aktivno reševati ta problem, saj je veliko resnejši kot se morda zdi na prvi pogled.
Keywords: vrstniško nasilje, nadlegovanje, spletno nasilje, dijaki, mobilni telefoni, internet.
Published: 03.06.2015; Views: 880; Downloads: 234
.pdf Full text (452,30 KB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica