| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
E-Izobraževanje s področja kriptovalut: analiza uporabnikov in spletnih platform
Tim Cof, 2023, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo e-izobraževanje s področja kriptovalut. Za potrebe analize uporabnikov in spletnih platform na začetku predstavimo osnovne koncepte, kot so izobraževanje, e-izobraževanje, spletne platforme za izobraževanje o kriptovalutah in tehnologija veriženja blokov. V teoretičnem delu smo opisali vrste izobraževanj in ovire pri izobraževanju. V nadaljevanju smo opredelili prednosti in pomanjkljivosti e-izobraževanja in podrobneje analizirali spletne platforme za izobraževanje o kriptovalutah. Opredelili smo tudi zgodovino in uporabnost tehnologije veriženja blokov. V raziskovalnem delu smo ugotavljali, kaj uporabnike motivira ali ovira za izobraževanje o kriptovalutah, katere spletne platforme uporabniki pogosteje uporabljajo za osvojitev znanj o kriptovalutah, koliko znanja že imajo posamezniki o kriptovalutah in o tehnologiji veriženja blokov. Ugotovili smo, da med starostjo in zneskom, ki ga posameznik vlaga v izobraževanje o kriptovalutah, ni povezave, medtem ko pri vlaganju v tovrstno izobraževanje ni razlik glede na status zaposlitve. Nadalje smo potrdili, da se znanje o kriptovalutah razlikuje glede na spol podobno kot pogostost uporabe spletnih platform za izobraževanje o kriptovalutah pri spletnih družbenih omrežjih, spletnih straneh za izmenjavo video posnetkov in spletnih platformah za izmenjavo idej.
Keywords: e-izobraževanje, spletne platforme, kriptovalute, tehnologija veriženja blokov
Published in DKUM: 24.11.2023; Views: 209; Downloads: 28
.pdf Full text (2,12 MB)

2.
Pravni standardi medijske svobode v eu pred in po aktu o svobodi medijev : magistrsko delo
Iza Beširević, 2023, master's thesis

Abstract: Medijska svoboda je ključna za demokratično družbo, pravno državo in za izvrševanje ostalih temeljnih pravic. Mediji imajo vlogo “javnega čuvaja”, saj nadzirajo oblast in so prav zato pogosto deležni različnih posegov ter (poskusov) omejevanja njihovega svobodnega delovanja z namenom omajati njihovo neodvisno poročanje o zadevah javnega interesa. Prav tako so deležni poskusov pritegnitve naklonjenosti z dodeljevanjem državnih sredstev. Prav tako lahko na njihovo svobodo vplivajo drugi viri moči, predvsem gospodarski. Hkrati je na njihovo finančno vzdržnost močno vplival prihod zelo velikih spletnih platform, ki so nase preusmerile velik del oglaševalskih sredstev (kar je pa ključen finančni vir za medijske sektor). Finančna nevzdržnost pa povzroča dodatno ranljivost medijev pred državnimi in tržnimi vplivi. Posebej gre izpostaviti neupravičeno vplivanje in pritisk na javne medije s prekomernim ali nezadostnim financiranjem ali pristranskim imenovanjem uprave javnih medijev. Vse navedeno in pomanjkljiv zakonodajni okvir, ki ne zagotavlja zadostnih pravnih standardov medijske svobode, kaže na nujo po zaščiti svobode medijev. Že od devetdesetih let prejšnjega stoletja se je zvrstilo mnogo pozivov k okrepitvi medijske svobode v EU. Številni izzivi medijskega sektorja in posegi v demokracijo ter pravno državo v nekaterih državah članicah v zadnjih letih so v letu 2020 končno prebudili pogum Komisije, da si je zadala za cilj zaščiti medijsko svobodo s konkretnejšimi zakonodajnimi pobudami. Najpomembnejši korak predstavlja sprejetje predloga Akta o svobodi medijev, ki uvaja vrsto varovalk za integracijo notranjega medijskega trga in krepitev svobode ter pluralnosti medijev. Konkretneje, Akt o svobodi medijev prinaša sveženj zaščitnih pravil, ki se dotikajo uredniške neodvisnosti, zaščite novinarskih virov in komunikacij, javnih medijev, koncentracij na medijskem trgu in transparentnosti lastništva medijev, dodeljevanja državnih oglaševalskih sredstev, odnosa med mediji in zelo velikimi spletnimi platformami in pravic prejemnikov medijskih storitev. Hkrati se z Aktom o svobodi medijev ustanovi Evropski odbor za medijske storitve, ki bo nadomesti skupino ERGA. Glede na to, da ima EU na področju kulture (kamor se uvršča tudi medije) zgolj podporne pristojnosti in upoštevajoč dolgo tradicijo upiranja držav članic regulaciji medijskega področja na ravni EU, je Komisija morala postopati previdno in kot pravno podlago izbrati člen 114 PDEU (t.i. klavzula o notranjem trgu). Zato zaščita svobode in pluralnosti medijev v Aktu o svobodi medijev ni neposredna, temveč je “v preobleki notranjega trga”. Akt o svobodi medijev zato tudi pogosto uvaja “mehke” ukrepe, spodbuja samoregulacijo, vpeljuje široke in nepojasnjene pojme in mestoma spominja na določbe direktive. Vse navedeno postavlja pod vprašaj učinkovitost ukrepov Akta o svobodi medijev za zadostno zaščito svobode in pluralnosti medijev. Po analizi določb Akta o svobodi medijev in primerjavi le-teh z dosedanjimi pravnimi standardi medijske svobode je mogoče ugotoviti, da Akt o svobodi medijev predstavlja pomemben korak naprej za krepitev pravnih standardov medijske svobode, vendar slednji niso zadostni za temeljito zaščito medijske svobode, zlasti v državah članicah, ki jim je najmanj v interesu zaščititi svobodo medijev. Akt o svobodi medijev bi potreboval še veliko dopolnitev, da bi uspel zadovoljivo zaščiti medijsko svobodo v EU. Vendar je glede na trenutno delitev pristojnosti med EU in državami članicami vprašljivo, kako daleč lahko EU (še sploh) poseže.
Keywords: uredniška neodvisnost, mediji, transparentnost lastništva medijev, Evropski odbor za medijske storitve, koncentracija na medijskem trgu, državno oglaševanje, demokracija, pluralnost medijev, zaščita novinarskih virov, zelo velike spletne platforme
Published in DKUM: 18.10.2023; Views: 326; Downloads: 87
.pdf Full text (1017,09 KB)

3.
Financiranje preko spletnih platform
Gal Vohar, 2022, undergraduate thesis

Abstract: For a company to be established and survive, it needs financial resources, which it acquires through funding. A company can be funded through equity, debt, or crowdfunding. crowdfunding will be explained in greater detail in the continuation of this project. We will explore the types of crowdfunding and which online platforms exsist, their differentiation according to the needs of the individual, their conditions for a successful campaign application, and interest after a successful campaign is completed. We will also present some successful start-ups and their products, with which they exceeded their expectations and goals. Crowdfunding is mostly chosen by start-up companies to obtain financial resources from various investors and not only from one business partner or person, which in most cases is a bank. However, we must not forget that crowdfunding platforms are also approached by individuals who want to help others or just need financial help themselves due to unpredictable circumstances such as expensive medical bills or to help people involved in natural disasters (floods, tornadoes, earthquakes, etc.).
Keywords: množično financiranje, zagonsko podjetje, spletne platforme, startup.
Published in DKUM: 23.03.2023; Views: 382; Downloads: 49
.pdf Full text (1,21 MB)

4.
Primerjava razvoja spletnih aplikacij na platformah ASP.NET MVC, Blazor in Flutter : diplomsko delo
Aleš Krohne, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je primerjan razvoj spletnih aplikacij na platformah ASP.NET MVC, Blazor in Flutter. Najprej so platforme primerjane na splošno, pregledana je njihova situacija na trgu in zgodovina. Nato je predstavljen sam postopek razvijanja podobnih funkcionalnosti na spletnih aplikacijah, prikazane so podobnosti in razlike kot tudi prednosti in slabosti vsake platforme za razvoj. Naloga se zaključi z zagonom vsake zgrajene spletne aplikacije.
Keywords: spletne platforme, asp.net mvc, blazor, flutter, primerjava
Published in DKUM: 20.10.2022; Views: 439; Downloads: 49
.pdf Full text (1,53 MB)

5.
Digitalna dominanca in mediatizacija spletnih platform : meje dopustnosti medijskega poročanja
Irena Lovrenčič Držanič, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljena teorija digitalne dominance in meditizacije spletnih platform Google in Facebook. V teoretičnem delu so predstavljene sorodne študije in teorije, uredniški vplivi platform ter najpomembnejši problemi, ki jih prinašajo. Prav tako je podrobneje predstavljena njihova vloga vratarjev informacij ter učinek informacijskih mehurčkov. Teoriji digitalne dominance in mediatizacije sta bili podlagi za izvedbo ankete in intervjujev med uporabniki obeh platform. Magistrsko delo je namenjeno raziskovanju uporabe platform, vplivu platform na uporabnike ter odnosu do odgovornosti in regulacije platform.
Keywords: digitalna dominanca, mediatizacija, Google, Facebook, spletne platforme
Published in DKUM: 03.11.2020; Views: 959; Downloads: 89
.pdf Full text (1,03 MB)

6.
Množično financiranje
Tjaša Ocvirk, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Podjetje potrebuje za namoteno poslovanje finančna sredstva, ki jih lahko pridobi iz različnih virov. Nekatera podjetja ne morejo dobiti finančnih sredstev po tradicionalni poti, ker so jim takšna sredstva predraga ali nedostopna, in zato uporabljajo alternativne načine. Z nastankom finančne krize v svetu so se pojavile spletne platforme množičnega financiranja kot pomoč za mala in srednje velika podjetja, ki potrebujejo kapital za uresničitev svojih podjetniških idej. Podjetje na spletni platformi predstavi svoj inovativni produkt z namenom zbiranja manjših finančnih sredstev od več ljudi. V zameno za prispevke ponudi delež v podjetju, plačilo obresti ali ekskluzivne nagrade oziroma izdelke, upoštevati pa mora, da več kot je posameznik vložil, boljše ugodnosti mu mora ponuditi. Diplomski seminar je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu bomo na kratko opredelili lastniške in dolžniške vire financiranja in podrobno predstavili množično financiranje. V drugem delu bomo primerjali in analizirali izbrane tradicionalne vire z množičnim financiranjem po vnaprej določenih kriterijih.
Keywords: financiranje, množično financiranje, viri financiranja, spletne platforme
Published in DKUM: 23.12.2019; Views: 1331; Downloads: 161
.pdf Full text (726,81 KB)

7.
Učinek vpliva uporabnosti na izbiro spletne platforme za izgradnjo e-trgovine : meje dopustnosti medijskega poročanja
Sašo Kokol, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo naprej predstavili elektronsko poslovanje in njegova področja. V nadaljevanju smo podrobno spoznali področje spletnih trgovin in nekaj odprtokodnih platform za izgradnjo e-trgovine, ki smo jih kasneje tudi testirali. Nato smo obravnavali uporabniško izkušnjo in uporabnost ter njun vpliv. Cilj magistrskega dela je raziskati, katera odprtokodna platforma za izgradnjo e-trgovine ima najboljšo uporabnost. Zato smo za raziskavo uporabili metodo DIY (Do It Yourself) od Steve Kruga s katero smo prišli do rezultatov. Ti so posledično pokazali, katera izmed izbranih odprtokodnih platform za izgradnjo e-trgovine ima najboljšo uporabnost.
Keywords: uporabnost, uporabniška izkušnja, e-trgovina, spletne platforme
Published in DKUM: 27.11.2019; Views: 1046; Downloads: 92
.pdf Full text (2,04 MB)

8.
Primerjava spletnih platform ASP.NET Core in Spring Boot : diplomsko delo
Tomaž Zazijal, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi primerjamo spletni platformi “ASP.NET Core” in “Spring Boot”. Najprej razložimo, kaj so spletne platforme in njihove vloge pri razvijanju spletnih aplikacij, v nadaljevanju naloge pa si pogledamo korake razvoja projektov v izbranih tehnologijah, kjer opišemo postavljanje projekta, njegov razvoj in tudi zagon. Nalogo zaključimo z analizo rezultatov primerjave izbranih spletnih tehnologij, kjer povzamemo prednosti in slabosti.
Keywords: spletne platforme, spletna ogrodja, asp.net core, spring boot, primerjava
Published in DKUM: 19.08.2019; Views: 1830; Downloads: 342
.pdf Full text (1,14 MB)
This document has many files! More...

9.
Programske platforme za vključitev elementov igre v resne spletne aplikacije
Ines Marko, 2018, master's thesis

Abstract: Pojem igrifikacija je najenostavneje povzeti kot vključitev elementov igre v neigralnem kontekstu. Elemente igre tako danes najdemo že v mnogih resnih spletnih aplikacijah, kjer je njihov namen ohranjanje motivacije uporabnika in delanje aplikacije privlačnejše s ciljem, da se uporabniki redno vračajo k njeni uporabi. Namen naše magistrske naloge je torej podrobneje predstaviti igrifikacijo, njeno uporabo v resnih spletnih aplikacijah, obstoječa programska orodja za vključitev elementov igre in nazadnje izdelati še svojo lastno spletno aplikacijo z vključenimi elementi igre.
Keywords: Igrifikacija, elementi igre, programske platforme, spletne aplikacije.
Published in DKUM: 17.07.2018; Views: 1143; Downloads: 98
.pdf Full text (3,61 MB)

10.
SOCIALNO BANČNIŠTVO IN UPORABA SPLETA 2.0 ZA RAZVOJ E-SOCIALNEGA BANČNIŠTVA
Luka Rednjak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomski seminar se osredotoča na teoretično predstavitev socialnega bančništva in storitev, ki jih ponuja splet 2.0 ter se ukvarja z vprašanjem, kako lahko s pomočjo spleta 2.0 poleg klasičnega elektronskega bančništva razvijamo različne modele socialnega spletnega bančništva – v tem primeru spletne platforme za mikro posojila.S pomočjo socialnega bančništva lahko izvajamo in širimo cilje trajnostnega razvoja, omogoča pa tudi reševanje finančno bančne problematike revnejšega sloja prebivalstva, kar je ravno v nasprotju s tradicionalnimi bankami. V povezavi s spletom 2.0 ter njegovimi produkti in storitvami lahko razvijemo spletne platforme (za mikro posojila), ki posameznikom omogočajo, da preko spletne platforme posodijo (donirajo) manjšo ali večjo vsoto denarja, ki jo posojilojemalec potrebuje namensko za zagon ali dopolnitev svojega podjetja, ki mu omogoča preživetje in kasnejšo možnost širjenja poslovanja.
Keywords: socialno bančništvo, elektronsko bančništvo, splet 2.0, spletne platforme, trajnostni razvoj
Published in DKUM: 23.11.2016; Views: 876; Downloads: 80
.pdf Full text (822,80 KB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica