| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 26
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Strategija spletnega marketinga spletne trgovine partylama.si
Urška Tomaž Sirk, 2023, master's thesis

Abstract: V današnjem svetu je že velika večina podjetij prisotna na spletu. Osnova vsakega resnega podjetja je urejena spletna stran, ki končnemu porabniku že na prvi vtis da vedeti, kakšni so njegovi izdelki oz. storitve. Spletna stran mora biti dobro optimizirana, da uporabnik ob obisku točno ve, kaj se zahteva od njega. Spletna stran mora biti tudi dobro optimizirana za spletne iskalnike, da uporabniki lažje najdejo to, kar iščejo. Poleg spletne strani je za podjetja pomembno tudi, da vedo, kdo so njihovi ciljni kupci, in se v skladu s tem poskušajo povezati z njimi na najprimernejših družbenih omrežjih. Pomembnost družbenih omrežij in pomen vplivnežev bosta po napovedih strokovnjakov v prihodnjih letih samo še rastla, zato je pomembno, da podjetja stopijo v korak s trendi. Pomembno je tudi, da uporabljajo plačljivo oglaševanje na Facebooku in Googlu, saj tako v primerjavi s klasičnim oglaševanjem z manjšim vložkom povečajo svoj prihodek in bolje spremljajo analitiko porabljenega oglaševalskega denarja. Veliko vlogo igra tudi e-poštni marketing, ki je ena izmed najbolj zapostavljenih oblik oglaševanja, pa vendar je še vedno najučinkovitejše orodje in prinaša največje povračilo na investiran denar. V tem magistrskem delu je poudarek na prenovi strategije spletnega marketinga spletne trgovine.
Keywords: digitalni marketing, spletna stran, spletna trgovina, družbena omrežja
Published in DKUM: 16.11.2023; Views: 330; Downloads: 59
.pdf Full text (3,17 MB)

2.
Vloga vplivnežev pri spletni prodaji ženskih oblačil
Maša Pučnik, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu bomo opredelili definicijo marketinga, kaj je njegov namen in temeljni cilj ter kakšno povezavo ima z ženskimi oblačili. Ugotovili bomo tudi, katera družbena omrežja so najbolj primerna za vplivnostni marketing. Dotaknili se bomo tudi spletne prodaje, in sicer njenega samega začetka, našteli in opisali pa bomo tudi njene prednosti in slabosti ter predstavili nekaj pomembnejših spletnih trgovin z ženskimi oblačili. V nadaljevanju bomo opisali tudi vplivnosti marketinga v modni industriji, ki je zelo razširjen. Kot pa nakazuje že naš naslov, bomo veliko pozornost namenili vplivnežem, ki sodelujejo s spletnimi trgovinami, ki prodajajo ženska oblačila. Dejstva bomo povzeli in nekatere ugotovitve preverili s pomočjo intervjujev, na katere bodo odgovorile vplivnice Teja Jugovic, Anja Širovnik in Gaja Hribernik ter lastnici spletnih trgovin, in sicer Lena Zgonec in Fiona Čuček. Skozi intervjuje bomo dobili realno sliko vplivnostnega marketinga pri spletni prodaji ženskih oblačil. Treba se je zavedati, da je vplivnostni marketing še posebej pomemben v modni industriji, kjer modni vplivneži igrajo ključno vlogo pri oglaševanju in promociji ženskih oblačil.
Keywords: vplivnostni marketing, vplivneži, spletna prodaja, družbena omrežja, ženska oblačila.
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 378; Downloads: 84
.pdf Full text (1,68 MB)

3.
Sovražni govor na spletnih družbenih omrežjih : magistrsko delo
Jasmina Mitev, 2022, master's thesis

Abstract: Univerzalna definicija sovražnega govora ne obstaja, zato se ta v okviru posameznih držav in organizacij, predvsem pa na eni strani na evropskih tleh, na drugi strani pa na ameriških tleh, razlikuje. Enako velja za sovražni govor na spletnih družbenih omrežjih, četudi so zanj dodatno značilne še nekatere ključne lastnosti, kot so stalnost, potujočnost, anonimnost, medjurisdikcijska narava spletnih vsebin, širok nabor spletnih družbenih omrežij, etc. Problematika se pojavi že pri samoregulacijskih politikah posameznih spletnih družbenih omrežjih, pri čemer je razvidno, da e.g. Facebook, Instagram in Twitter, kot ena izmed največjih tovrstnih omrežij, sovražni govor pojmujejo drugače. S tem imamo v mislih razlike že v samem poimenovanju tega pojma, nadalje razlike glede tega, koga oziroma katere skupine posamezna spletna družbena omrežja vštevajo med zaščitene kategorije na podlagi določenih osebnih okoliščin, nenazadnje pa v podrobnejši izpeljavi teh splošnih definicij. Ta spletna družbena omrežja torej sovražni govor najprej prepoznavajo, nato pa se nanj morebiti odzivajo in ga sankcionirajo predvsem preko svojih lastnih smernic oziroma pravil. Do te situacije pride, ker platforme družbenih medijev običajno niso vezane na teritorialnost oziroma jurisdikcijo določenega ozemlja, na katerem se zgolj uporabljajo, nimajo pa tam svojega sedeža podjetja. V kolikor pa ima določeno podjetje družbenih medijev sedež v določeni nacionalni jurisdikciji, bodo predpisi te jurisdikcije nanj neposredno vplivali, kar bo posledično (običajno) pomenilo tudi večjo odzivnost na (dodatne) zahteve te jurisdikcije po omejitvi sovražnega govora na spletnih družbenih omrežjih. A izpostaviti velja, da večino teh spletnih družbenih omrežij upravljajo ameriška (zasebna) podjetja, s sedežem v posameznih državah Združenih držav Amerike, zato se zanje (običajno) uporabi zgolj tista jurisdikcija, ki je značilna za ameriški prostor. Za slednjega je sicer res značilna poudarjena svoboda govora kot splošno pravilo že na ustavni ravni, a se ta v skladu z odločitvami sodišč ne razširi na zasebna podjetja. To poenostavljeno pomeni, da so ta podjetja upravičena do uporabe svojevrstnih (lastnih) smernic, glede katerih je njihova odgovornost izključena. Ravno nasprotno pa za evropske standarde ni dovolj, da bi bil sovražni govor na spletnih družbenih omrežjih prepuščen njihovi samostojni ureditvi, zato je zanje značilna strožja ureditev bodisi na ravni posameznih držav bodisi na mednarodni ravni. Predvsem pri prvi je potrebno biti izjemno previden, da ne bi s takšno ureditvijo organi posameznih držav pretirano posegali v eno izmed temeljnih svoboščin posameznika, tj. v svobodo izražanja. Zato je toliko pomembnejša ureditev tematike na mednarodni ravni, predvsem z ureditvijo Evropske unije, ki do tovrstne tematike pristopa previdneje, a hkrati daje minimalna skupna načela prepoznavanja, odziva in posledic sovražnega govora na spletnih družbenih omrežjih njenim državam članicam.
Keywords: sovražni govor, spletna družbena omrežja, Facebook, Instagram, Twitter, evropski standardi, ameriški standardi, svoboda izražanja
Published in DKUM: 23.02.2023; Views: 1248; Downloads: 124
.pdf Full text (1,45 MB)

4.
Novinarska etika na družbenih omrežjih : diplomsko delo
Žan Osim, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Družbena omrežja so postala pomembna sestavina našega vsakdana. Čeprav je njihov pojav pozitivno vplival na hitrost širjenja informacij, je razvoj družbenih medijev povzročil boj za pozornost uporabnikov in povečal obseg etično vprašljivih novic. Zaradi upadanja popularnosti tradicionalnih medijev in vzpona družbenih omrežij je na omenjenih platformah prisotnih vse več medijskih hiš, ki pogosto ustvarjajo neetične prispevke, s katerimi lovijo klike. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri slovenski mediji na družbenem omrežju Facebook upoštevajo Kodeks novinarjev Slovenije in kakšne pristope uporabljajo za privabljanje pozornosti uporabnikov. Izvedli smo analizo in pregledali skupno 180 objav petih slovenskih medijev na izbranem družbenem omrežju, nato smo rezultate strnili, povzeli in analizirali. Ugotovili smo, da se na Facebooku s kodeksom ne sklada v povprečju 90,5 % medijskih objav ter da je najpogostejša kršitev nenavajanje virov in zamolčanje ključnih informacij za razumevanje določene teme.
Keywords: spletna družbena omrežja, novi mediji, novinarstvo, novinarska etika, spletne novice
Published in DKUM: 21.10.2022; Views: 513; Downloads: 72
.pdf Full text (1,68 MB)

5.
Posodobitev in optimizacija spletne strani podjetja »Kraljevi mignon«
Blaž Šimunkovič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Zaključno delo zajema posodobitev že obstoječe spletne strani za družinsko podjetje Kraljevi mignon, ki se ukvarja z izdelavo raznoraznih slaščic. Za posodobitev smo uporabili spletno platformo WordPress, ki omogoča izgradnjo spletne strani, prilagodljive vsem napravam, kar je tudi glavni namen posodobitve. Pri posodobitvi smo se osredotočili tudi na povezavo spletne strani z družbenimi omrežji, ki v današnjem času množično vplivajo na pridobivanje novih kupcev. V ta namen smo izvedli tudi optimizacijo spletnega mesta in dodali povezave na družbena omrežja. Rezultat diplomskega dela je novo izdelana spletna stran, ki je prilagodljiva vsem napravam. Spletna stran je optimizirana in povezana z družbenimi omrežji, ki jih podjetje že uporablja.
Keywords: Kraljevi mignon, slaščičarna, spletna stran, optimizacija, družbena omrežja
Published in DKUM: 17.10.2022; Views: 350; Downloads: 45
.pdf Full text (1,46 MB)

6.
Razvoj in promocija znamke lust'r : magistrsko delo
Maša Belič, 2022, master's thesis

Abstract: Cilj magistrske naloge je oblikovanje celostne podobe znamke Lust'r, njene prodajne spletne strani ter promocije na družbenih omrežjih. Teoretične osnove vsebujejo strnjen pregled osnov oblikovanja celostne podobe, prodajne spletne strani in promocije na družbenih omrežjih ter pregled trga in že obstoječih izdelkov. Predstavljen je proces oblikovanja elementov celostne podobe, to so zgodba, slogan znamke, logotip, barvna paleta, tipografija, embalaža in etiketa. S pomočjo teh elementov je oblikovana prodajna spletna stran in izdelane smernice za ustvarjanje promocijskih vsebin na družbenih omrežjih. Celoten proces oblikovanja temelji na teoretskih osnovah in značilnostih znamke. Opisan je tudi postopek struženja s svojimi omejitvami in lesne vrste, ki so za struženje primerne. V sledečih poglavjih je proces razvoja in izdelave izdelkov Lust'r natančno opisan in prikazan na primeru enega lestenca. Magistrska naloga služi kot prikaz najpomembnejših korakov, od ideje do vstopa izdelka na trg. Proces je razložen teoretično in tudi prikazan na praktičnem primeru znamke Lust'r. V zaključku so podane ideje in usmeritve za nadaljnjo delo in razvoj znamke.
Keywords: razvoj, znamka, celostna podoba, promocija, družbena omrežja, prodajna spletna stran
Published in DKUM: 30.06.2022; Views: 475; Downloads: 54
.pdf Full text (4,61 MB)

7.
Videoperformans v času družbenih omrežij
Saša Šižgorič, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko nalogo Videoperformans v času družbenih omrežij sestavljata dva dela. V prvem na kratko orišem zgodovino performansa in opredelim pojme, ključne za razpravo, ki se na podlagi že obstoječih teoretičnih stališč naslanja predvsem na ontologijo, reproduciranje in dokumentiranje performansa. Podrobneje pišem o novomedijski umetnosti, ki je povzročila drugačno dojemanje realnosti in s tem tudi nov način izražanja. Skozi analizo izbranih sodobnih umetniških del predstavim spletno umetnost in umetnost družbenih omrežij, kjer se nanašam predvsem na prenašanje videoperformansa v živo. V drugem, praktičnem delu, se osredotočam na izvedbo lastnega projekta Alter 53, kjer z videoperformansom problematiziram nabor iz nepretrganega toka informacij in vpliv družbenih omrežij na podobo telesa/jaza. Skozi teoretični in praktični del poudarjam vlogo gledalca in prepletanje meje med umetnostjo in vsakdanjim življenjem.
Keywords: performans, videoperformans, video, novomedijska umetnost, spletna umetnost, družbena omrežja.
Published in DKUM: 04.01.2022; Views: 735; Downloads: 73
.pdf Full text (3,04 MB)

8.
Medbesedilnost v spletnih besedilnih vrstah: Spletni časopisi in njihove objave na družbenih omrežjih : spletni časopisi in njihove objave na družbenih omrežjih
Mitja Gorza, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga opisuje, kako se tradicionalni množični mediji, v tem primeru časopisa Slovenske novice in Bild, prilagajajo svetovnemu spletu oziroma okolju družbenih omrežij. Pri združitvi spletnega članka in objav na družbenem omrežju namreč nastane besedilni preplet s posebnimi lastnostmi. V teoretičnem delu so opredeljeni komunikacijska področja, oblike komunikacije, osnovni model komunikacije in množični mediji, med katere spada tudi splet. Poleg tega so opisane besedilne vrste in besedilni tipi ter najpomembnejše značilnosti spletnih besedil. Obravnavane so spletne besedilne vrste in njihove podskupine, natančneje hibridne besedilne vrste, spletna stran in spletno mesto ter spletne novice. V empiričnem delu naloge sta predstavljena časopisa Slovenske novice in Bild s svojima spletnima platformama vključno z objavami na družbenih omrežjih Facebook, Instagram, Twitter in YouTube. Podani so tudi analiza objav s pripadajočimi spletnimi članki, primerjava objav obeh časopisov in opis vloge posameznega družbenega omrežja pri zadevnem časopisu.
Keywords: spletna besedila, družbena omrežja, spletni časopis, medbesedilnost, objava
Published in DKUM: 07.12.2021; Views: 915; Downloads: 115
.pdf Full text (5,32 MB)

9.
Facebook in Instagram oglaševanje B2C spletnih trgovin v Sloveniji
Jure Šenveter, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na Facebook in Instagram oglaševanje spletnih trgovin v Sloveniji, ki prodajajo proizvode ali storitve končnim odjemalcem. Gre za hitro spreminjajoče se področje marketinškega komuniciranja, kar smo poskušali čim bolj aktualno opredeliti in opisati. Magistrsko delo tako zajema teoretično umestitev oglaševanja na družbenih omrežjih v marketing, prakse Facebook in Instagram oglaševalcev slovenskih podjetij in tudi samo izdelavo oglasa. Magistrsko delo je spoznanje, kako kompleksno je oglaševanje na družbenih omrežjih, za katero je treba imeti dosti znanja in dobro pripravljeno strategijo. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del zajema komuniciranje v marketingu, strategijo digitalnega marketinga, izdelavo spletne strani, zgodovino in opis interneta ter družbenih omrežij, digitalno oglaševanje ter na koncu še izdelavo Facebook in Instagram oglasa. Empirični del raziskuje vprašanja, povezana z oglaševanjem preko Facebook upravitelja oglasov, primerjavo z Google oglaševanjem in ugotavljanje ključnih kazalcev uspešnosti za slovenska podjetja. Pridobljeni podatki nam dajejo odgovore na vprašanja, kam se stekajo sredstva slovenskih digitalnih oglaševalcev, katere cilje Facebook kampanj uporabljajo slovenska podjetja, ali uporabljajo Facebook Pixel ter ali slovenska podjetja uporabljajo ponovno ciljanje občinstva s pomočjo občinstva po meri in s pomočjo kataloške prodaje. Analiza rezultatov je razporejena glede na pojasnjevanje posameznih hipotez in vizualno predstavlja podatke s pomočjo grafov in tabel.
Keywords: Facebook, Instagram, družbena omrežja, digitalno oglaševanje, spletna trgovina.
Published in DKUM: 13.04.2021; Views: 973; Downloads: 150
.pdf Full text (1,17 MB)

10.
Razvoj in optimizacija spletne predstavitve podjetja
Žan Plut, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava prenovo in razvoj digitalne identitete ter proces optimizacije za spletne iskalnike na primeru družinskega podjetja. Diplomsko delo se osredotoča na prenovo in optimizacijo spletne strani ter na vzpostavitev aktivnih profilov na družbenih omrežjih. Za vzpostavitev spletnega mesta smo uporabili program Wordpress ter več različnih vtičnikov. Proces optimizacije smo opravili po pridobljenih podatkih iz virov. Za merjenje rezultatov optimizacije spletnega mesta smo uporabili orodje Google Analytics ter Pingdom Tool. Za merjenje rezultatov družbenih omrežij smo uporabili analitična orodja posameznih družbenih omrežij. Rezultat diplomskega dela je prenovljeno optimizirano spletno mesto, ki dosega visoke uvrstitve v brskalniku, ter profili na družbenih omrežjih, preko katerih se utrjuje digitalna identiteta. Priporočamo, da podjetje še naprej skrbi za aktivnosti na družbenih medijih in za novo vsebino na spletnem mestu ter sledi novostim optimizacije za spletne brskalnike.
Keywords: Digitalna identiteta, spletna stran, optimizacija za spletne brskalnike, WordPress, družbena omrežja.
Published in DKUM: 03.11.2020; Views: 921; Downloads: 82
.pdf Full text (4,75 MB)

Search done in 1.37 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica