1. Izolacija kapsaicinoidov iz različnih vrst čili paprik : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeMelani Vengust, 2023, undergraduate thesis Abstract: Čili je začimba, ki prihaja iz rodu rdečih paprik. Izvira iz Amerike. Pri pripravi hrane se uporablja že pet tisočletij. Poznamo pet osnovnih vrst čilijev in več kot 3000 različic.
Pri diplomskem delu smo se odločili, da bomo uporabili posušene paprike lokalnega pridelovalca naslednjih vrst: Bird´s Eye, kajenska paprika, Lemon drop in Carolina Reaper.
Čili vsebuje pekoče spojine kapsaicinoidov, ki jih najdemo največ v placenti, kjer so zraščena semena. Oljnate spojine kapsaicinoidov delimo na nordikapsaicin, dihidrokapsaicin in kapsaicin, ki ga je v pekočih paprikah največ. Topen je v organskih topilih, zato smo se odločili za uporabo etanola in dimetil sulfoksida. Izvedli smo različne ekstrakcijske metode (ultrazvočna ekstrakcija, ekstrakcija po Soxhletu, vroča in hladna maceracija).
Za določanje kapsaicinoidov smo uporabili tekočinsko kromatografijo z masno spektrometrijo (LC-MS/MS). Na podlagi teh rezultatov smo določili indeks pikantnosti. UV/VIS spektrofotometrijo smo uporabili za določanje antioksidativnega potenciala, totalnih fenolov in proantocianidinov. Pri beleženju dobljenih podatkov smo si pomagali s programom Excel, programskim jezikom R in integriranim razvojnim okoljem RStudio.
Rezultati kažejo, da je izkoristek ekstrakcij najvišji pri kajenski papriki v primeru vroče maceracije z dimetil sulfoksidom. Najvišjo antioksidativno aktivnost ima ekstrakt iz vzorca Carolina Reaper, pridobljen z vročo maceracijo s topilom dimetil sulfoksid. Najvišjo vsebnost totalnih fenolov ima etanolni ekstrakt iz vzorca Carolina Reaper, pridobljen s Soxhletovo ekstrakcijo. Vsebnost proantocianidinov je najvišja pri vrsti Bird´s Eye, v primeru Soxhletove ekstrakcije z etanolom. Največ kapsaicinoidov ima vrsta Carolina Reaper, vsebnost je najvišja v etanolnih ekstraktih. Prišli smo do ugotovitve, da ima v splošnem največjo vsebnost kapsaicinoidov čili Carolina Reaper, kar sovpada tudi z največjo vrednostjo na Scovillovi lestivci.
Vsebnost pekočih snovi in vrednost skovilov pada v naslednjem vrstnem redu: Carolina reaper, Bird's Eye, kajenska paprika in Lemon Drop.
Zaradi mnogih pozitivnih učinkov čilija vse pogosteje zasledimo njegovo uporabo v farmaciji, medicini in prehrani. To je tudi razlog, da je vedno več raziskav na tem področju.
Keywords: Čili, kapsaicinoidi, kromatografija, spektrofotometrija, biološko aktivne komponente.
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 530; Downloads: 49
 Full text (3,12 MB) |
2. Analizna kemija II in industrijska analiza : navodila za vajeMaša Islamčević Razboršek, Mitja Kolar, 2023 Abstract: Gradivo obsega navodila za sledeče vaje: potenciometrično titracijo H3PO4 z NaOH, potenciometrično določanje koncentracije bromidnih ionov, konduktometrične titracije, elektrogravimetrijo, spektrofotometrično določitev železa, atomsko absorpcijsko spektroskopijo (AAS), atomsko emisijsko spektroskopijo (AES), spektroskopsko določitev zmesi benzena in toluena, ionsko kromatografijo in plinsko kromatografijo. Navodila za vaje so napisana tako, da omogočajo študentom samostojno delo, saj so poleg samega eksperimentalnega dela vključene tudi kratke teoretične osnove, ki so potrebne za samo razumevanje analizne metode, vključene so pa tudi skice in sheme instrumentov, kar omogoča študentu lažje razumevanje in delo v laboratoriju. Struktura gradiva je zasnovana tako, da vodi bralca od namena dela preko osnov do praktičnega eksperimentiranja in na koncu do zbranih novih pojmov, ki so v veliko pomoč pri študiju in pripravi na preverjanje znanja. Navodilom so dodana tudi navodila za varno delo v laboratoriju, pregled simbolov nevarnih snovi, napotki za prvo pomoč, inventarni list in izbrani viri s področja analizne kemije.
Keywords: potenciometrija, potenciometrična titracija, konduktometrija, konduktometrična titracija, elektrogravimetrija, spektrofotometrija, atomska absorpcijska spektroskopija, atomska emisijska spektroskopija, ionska kromatografija, plinska kromatografija
Published in DKUM: 02.10.2023; Views: 617; Downloads: 98
Full text (4,67 MB)
This document has many files! More... |
3. Optimizacija procesa ekstrakcije klorofila iz rastline Alfalfa (Medicago sativa) : magistrsko deloTjaša Hedžet, 2023, master's thesis Abstract: Alfalfa (Medicago Sativa) oz. lucerna je večletna kmetijska rastlina iz družine grahovk in je ena najbolj znanih zdravilnih rastlin. Zaradi vsebnosti beljakovin, vitaminov, mineralov in vlaknin je lucerna zelo hranljiva krma za prežvekovalce. Listi lucerne so dober vir klorofilov, karotenov in antocianov, ki so odgovorni za obarvanost listov v različnih letnih časih. Klorofil, ki ga pridobimo z ekstrakcijo iz rastlin je naravni pigment v oljetopni obliki. Uporaba oljetopnih aplikacij je zaradi slabše stabilnosti omejena, zato se oljetopen klorofil pogosto s postopkom saponifikacije pretvori v vodotopno obliko, imenovano klorofilin, s čimer se njegova uporaba razširi.
V magistrskem delu smo optimirali proces ekstrakcije klorofila iz rastline Alfalfa in raziskali postopek pretvorbe oljetopnega magnezijevega klorofila v vodotopno obliko, natrijev bakrov klorofilin. Optimirali smo čas in izbiro topila za ekstrakcijo, ter izbiro topila za saponifikacijo. S spektrofotometrično metodo (UV/VIS) smo določili vsebnost bakra v ekstraktu in izračunali izkoristek ekstrakcije.
Keywords: alfalfa, ekstrakcija, magnezijev klorofil, natrijev bakrov klorofilin, saponifikacija, spektrofotometrija
Published in DKUM: 29.06.2023; Views: 580; Downloads: 112
Full text (2,67 MB) |
4. Odstranjevanje težkih kovin iz odpadne vode z uporabo glinenega adsorbenta : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeBlaž Vidovič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Planet Zemlja se v 20. in 21. stoletju spopada z najbolj onesnaženim obdobjem človeškega obstoja. Velik problem onesnaževanja med drugim predstavljajo tudi težke kovine, ki se v ionski obliki pojavljajo v pitni vodi.
V diplomski nalogi smo kot cenovno dostopen adsorbent uporabili glino, ki se je do neke mere izkazala za potencialen adsorbent težkih kovin kot so baker, nikelj in krom. Glini smo najprej določili velikost delcev in zeta potencial. V modelnih raztopinah smo raziskovali adsorpcijo posamičnih kovinskih ionov in kovin v vzorcih odpadne vode. V modelnih raztopinah smo uporabljali sledeče koncentracije: (Cu2+) = (Ni2+ ) = 50 mg/l in (Cr6+) = 20 mg/l. Masno koncentracijo kovinskih ionov v odpadni vodi smo določili s spektroskopsko tehniko, kjer smo uporabili kivetne teste. Pri vseh adsorpcijah smo uporabili 50 ml modelne raztopine oziroma vzorca odpadne vode. Preučevali smo, ali masa gline vpliva na adsorpcijo in če medsebojna interakcija kovinskih ionov vpliva na delež adsorbiranih ionov. Poskuse smo naredili na 0,5 g, 1 g, 5 g, 7 g in 10 g gline in preostalo vsebnost kovinskih ionov merili po 30, 60, 120, 180 in 1440 minutah.
Meritve so pokazale, da je povprečna velikost delcev gline 1285 nm, povprečen zeta potencial pa znaša -22,2 mV.
Ugotovili smo, da je adsorpcija kovinskih ionov največja, ko je masa adsorbenta 10 g, najnižja pa, ko je masa adsorbenta 0,5 g. Najboljše se je adsorbiral Cu2+, kjer je bila uspešnost odstranjenosti iona pri 10 g gline kar 99,4 %. Sledita mu Ni2+ z 58 % in Cr6+ z 45 % adsorpcijo. Pri medsebojnem vplivu ionov pa je adsorpcija vseh ionov bila nižja kot sicer. Cu2+ z 81,25 %, Ni2+ z 47 % in Cr6+ z 29,4 % adsorpcijo. Medsebojni vpliv posameznih ionov smo preverjali na 10 g gline. Izkazalo se je tudi, da ko smo večali maso adsorbenta, je kapaciteta adsorpcije padala. Tukaj smo prišli do spoznanja, da je razmerje med maso adsorbenta in maso adsorbata zelo pomembno, saj vpliva na Freundlich-ove in Langmuir-jeve parametre.
Keywords: adsorpcija, glina, baker, nikelj, krom, spektrofotometrija
Published in DKUM: 22.09.2021; Views: 1254; Downloads: 196
Full text (2,78 MB) |
5. Optimizacija ekstrakcije in validacija analizne metode aescina iz ekstrakta divjega kostanja : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeMojca Hraš, 2020, undergraduate thesis Abstract: Okoli 19. stoletja je navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.) postal cenjena zdravilna rastlina. Gre za drevo, ki ga zaradi njegovega uspešnega prilagajanja na različne tipe podnebij, najdemo skoraj povsod po svetu. Skozi leta so spoznavali njegove zdravilne učinke in ugotovili, da ima glavne farmakološke lastnosti aescin, mešanica triterpenskih saponinov, ki je prisoten v semenih navadnega divjega kostanja.
Naš namen je bil preučiti pogoje pri katerih izoliramo največ aescina iz semen. Izolacijo smo izvedli z ekstrakcijo oz. natančneje maceracijo. Kot topilo smo uporabili 50 in 60 vol% etanol. Ekstrakcijo smo izvedli pri 40 in 60 °C, čas ekstrakcije pa je bil 2 ali 4 h. Ugotovili smo, da pri višji temperaturi in večjem deležu etanola v topilu, dobimo višjo vsebnost aescina v ekstraktu. Delež aescina v ekstraktu pa se je zmanjševal s časom ekstrakcije.
Vsebnost učinkovine, aescina, v izoliranih ekstraktih smo analizirali z metodo iz francoske farmakopeje, ki temelji na spektrofotometrometriji. Metode v podjetju Vitiva d.d., kjer smo izvajali eksperimentalni del diplomske naloge, do sedaj še niso validirali. Zato smo izvedli tudi validacijo, kjer smo dokazovali selektivnost, linearnost in ponovljivost, kamor uvrščamo še ponovljivost metode, ponovljivost sistema ter vmesno natačnost in obnovljivost. Metodo smo v sklopu diplomske naloge uspešno validirali.
Keywords: divji kostanj, aescin, ekstrakcija, spektrofotometrija, validacija
Published in DKUM: 20.10.2020; Views: 1691; Downloads: 225
Full text (2,17 MB) |
6. Mikrobiološka kinetika rasti naravne starter kulture v sirotkiSaša Tompa, 2018, master's thesis Abstract: Kefirna zrna so kljub bogati raziskovalni zgodovini še vedno zanimiva alternativa za raziskovanje na različnih področjih. Dandanes se še posebej pogosto ukvarjamo z bioprodukti in zdravim načinom življenja. V magistrskem delu smo raziskovali možne načine uporabe sirotke. Predvsem nas je zanimalo, če je medij - sirotka, uporaben za množično proizvodnjo kefirnih zrn. Namen je bil določiti optimalne procesne pogoje pri procesu fermentacije sirotke z naravno starter kulturo za maksimalno prirast kefirnih zrn in poiskati kinetični model rasti kefirnih zrn in proizvodnje etanola. Kinetiko proizvodnje kefirnih zrn in etanola smo opisovali s pomočjo modificiranih Gompertz-ovih modelnih krivulj. Na podlagi pridobljenih kinetičnih podatkov lahko brez eksperimentalnega dela napovemo uporabo procesnih pogojev za proizvodnjo želene količine produkta. Ugotovili smo, da je proizvodnja kefirnih zrn odvisna od temperature, saj le-ta z poviševanjem temperature narašča. Na podlagi dobljenih kinetičnih parametrov in modelov za opis kinetike rasti kefirnih zrn smo določili najprimernejše procesne parametre za maksimalno masno koncentracijo kefirnih zrn. Pri temperaturi 28 ºC in vrtilni frekvenci mešala 100 min-1 smo dobili maksimalno koncentracijo kefirnih zrn, Δγkz,max = 8,4 g/L. V drugem delu naše naloge smo določali kinetiko proizvodnje produkta fermentacije, etanola. V tem primeru smo določili vrednosti dveh ključnih optimalnih procesnih parametrov za proizvodnjo etanola, to sta temperatura, ϑ = 28 ºC in vrtilna frekvenca mešala, fm = 100 min-1. Pri teh pogojih smo dobili masno koncentracijo etanola γEtOH,m = (18,5 ± 0,1) g/L, z modelom izračunana vrednost je bila, γEtOH,max = (20,6 ± 0,7) g/L. S tem smo dokazali, da je sirotka primeren medij za množično proizvodnjo kefirnih zrn in je proizvodnja primerljiva z medijem mleko.
Keywords: fermentacija, sirotka, kefir, reaktorski sistem RC1, FTIR spektrofotometrija, kefirna zrna, Gompertz-ov model.
Published in DKUM: 05.10.2018; Views: 1236; Downloads: 174
Full text (2,47 MB) |
7. Razvoj in validacija spektrofotometrične metode za določanje bora v realnih vzorcih tal in rastlinskih tkivNika Verdelj, 2016, master's thesis Abstract: V sklopu magistrske naloge je bila razvita in validirana spektrofotometrična metoda za določanje bora v realnih vzorcih tal in rastlinskih tkiv. Bor je element, ki ga rastline za pravilno rast potrebujejo med 1 in 2 mg bora/kg zemlje, če pa je koncentracija bora previsoka, deluje toksično. Zato je točno in natančno določanje koncentracije bora v rastlinskih vzorcih in vzorcih tal zelo pomembno.
Za določanje smo izbrali spektrofotometrično določanje z barvnim reagentom azometin – H. Metodi, ki se sicer uporabljata za določanje bora v realnih vzorcih tal in rastlinskih vzorcih smo validirali, ter ju primerjali z metodama, pri katerih smo spremenili način ekstrakcije bora iz vzorcev. Pri določanju bora v vzorcih tal smo vročo ekstrakcijo s CaCl2 primerjali s hladno ekstrakcijo s HCl. Pri določanju bora v rastlinskih vzorcih pa smo ekstrakcijo z žarenjem z raztopino HCl primerjali z ekstrakcijo s sušenjem z raztopino HNO3. Ker je v vzorcih tal in rastlinskih vzorcih prisotnih tudi veliko drugih ionov, smo preučili interference – vpliv posameznih ionov na rezultat določitve bora. Preverili smo tudi, kako dodatek tioglikolne kisline, ki zmanjšuje interference pri reakciji, vpliva na rezultate.
Ugotovili smo, da je metoda za določanje bora v vzorcih tal bolj natančna in ponovljiva, kadar uporabimo hladno ekstrakcijo s HCl. Metoda za določanje bora v rastlinskih vzorcih pa je bolj natančna in ponovljiva, kadar uporabimo ekstrakcijo s sušenjem z raztopino HNO3. Vse metode so linearne v merilnem območju med 0,5 in 0,75 mg/L. Dodatek tioglikolne kisline ne zmanjšuje samo interferenc pri reakciji, ampak tudi zaznan bor v raztopini.
Keywords: spektrofotometrija, bor, validacija, tla, rastlinska tkiva
Published in DKUM: 29.09.2016; Views: 2507; Downloads: 174
Full text (1,67 MB) |
8. Odstranjevanje ibuprofena iz vode z uporabo ciklodekstrinovMaja Pahič, 2015, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti ali lahko z uporabo ciklodekstrinov uspešno odstranimo ibuprofen iz vode. Za odstranitev ibuprofena smo uporabili dva različna postopka, ter ju med seboj primerjali. Skušali smo ugotoviti, kateri postopek je primernejši in učinkovitejši pri sami odstranitvi ibuprofena. Vrednosti ibuprofena v raztopini smo preverjali z uporabo UV/VIS spektrofotometra, s katerim smo merili absorbanco. Za prvi postopek smo uporabili β – ciklodekstrine raztopljene v vodi. Raztopino ciklodekstrinov smo v različnih koncentracijah mešali z raztopino ibuprofena, ter merili spektre. S spektri smo ugotavljali koliko se je absorbanca ibuprofena v vodi zmanjšala. Za drugi postopek smo uporabili β – ciklodekstrine vezane na tekstilni nosilec. Po posebnem postopku obdelan tekstil smo narezali na majhne koščke ter ga dodajali v raztopino ibuprofena. V diplomskem delu smo prikazali analizo in dobljene rezultate.
Keywords: Ciklodekstrini, ibuprofen, UV/VIS spektrofotometrija, TOC, absorbanca, fular, tekstilni nosilec
Published in DKUM: 27.10.2015; Views: 2185; Downloads: 147
Full text (1,86 MB) |
9. DOLOČANJE SKUPNIH OGLJIKOVIH HIDRATOV V PIVUNeja Tevž, 2014, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je razvoj in vpeljava UV-VIS sprektrofotometrično metode za določanje skupnih ogljikovih hidratov v pivu. Vpeljali smo jo z namenom, ker morajo biti po novi evropski zakonodaji za označevanje živil in pijač, vse hranilne vrednosti živil in pijač jasno podane na emabalaži le teh.
Metoda temelji na merjenju absorbance kompleksa antrona in prisotnih ogljikovih hidratov v pivu pri 625 nm, z uporabo eksternega standarda.
Eden izmed namenov diplomskega dela je tudi validacija metode, ki je podana z nekaterimi osnovnimi parametri, kot so natančnost, točnost, obnovljivost, ponovljivost, heteroscedastičnost, mejo določljivosti (LOQ) in mejo zaznavnosti (LOD), za katero pa smo že na začetku dela ugotovili, da je ni potrebno določevati, saj je v vseh realnih vzorcih koncentracija analita tako visoka, da je dosti nad mejo določljivosti in pade v naše merilno območje.
Z izdelavo umeritvene krivulje smo potrdili, da je merilno območje metode ustrezno linearno na širšem območju, od 5-125 mg/l in ne le od 20-80 mg/L, kot je to podano v osnovni metodi.
Z optimizacijo metode smo preverili čas obstojnosti barvnega kompleksa in čas segrevanja raztopin. Preverili smo ali je pomembno vzorce pred delom ohlajati, in ali je pred vsakim merjenjem potrebna priprava svežega reagenta.
Posneli smo tudi spektre čiste raztopine reagenta in vzorca, kjer smo pokazali, da sam reagent absorbira pri drugi valovni dolžini, kot vzorec, kjer je razvit barvni kompleks in s tem potrdili selektivnost metode.
Keywords: spektrofotometrija, ogljikovi hidrati, pivo, validacija, antron
Published in DKUM: 22.10.2015; Views: 2175; Downloads: 191
Full text (5,50 MB) |
10. IZOLACIJA RDEČIH PIGMENTOV IZ PAPRIKE S PLINI VISOKE GOSTOTETadej Ojsteršek, 2014, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo prikazuje različne ekstrakcijske metode, s katerimi smo ekstrahirali pigmente iz rdeče čili paprike. Kot topili smo uporabili superkritični CO2 in subkritični propan. Ekstrakcije so potekale pri različnih temperaturah in tlakih, prav tako pa smo za primerjavo izvedli še ekstrakcijo s Soxhletovim aparatom, pri kateri smo kot topilo uporabili petroleter. Velikost zmletih delcev semen in rastlinskega tkiva smo določili s sejalno analizo. Z UV-VIS spektrofotometrom smo pripravljenim vzorcem določili absorbanco ter nato izračunali barvno intenziteto dobljenih ekstraktov po CU (Colour Unit) vrednosti. Rezultati kažejo, da je najprimernejša metoda za izolacijo pigmentov iz paprike superkritična ekstrakcija s CO2, za izolacijo kapsaicina pa ekstrakcija s subkritičnim propanom.
Keywords: ekstrakcije, superkritični fluidi, Soxhletov aparat, sejalna analiza, UV-VIS spektrofotometrija
Published in DKUM: 22.09.2014; Views: 2401; Downloads: 383
Full text (2,21 MB) |
