| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Razgradnja skatola s pomočjo mikroorganizmov kot alternativa zmanjševanja vonja po merjascu
Kristina Zemljič, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Čeprav ima reja merjascev veliko prednosti v primerjavi s kastrati, je v številnih državah kastracija mladih prašičev ustaljena praksa, predvsem zaradi preprečevanja razvoja vonja po merjascu. Eden glavnih vzrokov za vonj po merjascu je akumulacija androstenona in skatola v maščobnem tkivu. Naravni način odstranjevanja neprijetnega vonja z uporabo mikroorganizmov bi lahko bil alternativa obstoječim metodam. Namen magistrske naloge je bil iz blata merjasca izolirati mikroorganizme, ki so odporni na toksičnost skatola in so ga sposobni tudi razgraditi. S pomočjo metode difuzije na agarnih ploščah je bilo izoliranih 20 kolonij mikroorganizmov, ki so rasli v coni inhibicije skatola. Predvideli smo, da so izolirani mikroorganizmi odporni na visoke koncentracije skatola, za kar bi lahko bil vzrok tudi njegova aktivna razgradnja. V nadaljevanju smo s pomočjo spektrofotometričnega določanja skatola ugotavljali, ali so izolirani mikroorganizmi sposobni razgraditi skatol. Zaradi težav pri izvedbi metode nismo uspeli nedvoumno potrditi, da je katerikoli od izoliranih sevov sposoben metabolizma skatola.
Keywords: skatol, kastracija, vonj po merjascu, spektrofotometrična metoda
Published: 07.08.2018; Views: 558; Downloads: 42
.pdf Full text (1,02 MB)

2.
3.
4.
Določanje fotosinteznih pigmentov v listih verben po spektrofotometrični in HPLC metodi
Maja Vrhnjak, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V prvem sklopu diplomskega dela smo pri določevanju fotosinteznih pigmentov ocenili primerljivost rezultatov dobljenih s spektrofotometrično metodo in tekočinsko kromatografijo (HPLC). S spektrofotometrično metodo smo določili višje vsebnosti fotosinteznih pigmentov. V drugem sklopu poskusa smo preverjali vpliv tretiranja z izvlečkom rjavih alg Ecklonia maxima Kelpak (Kelp products) na vsebnost fotosinteznih pigmentov v potaknjencih verben (Verbena hybrida 'Ipanema blue'). Namen diplomske naloge je bil spremljati dinamiko odziva pigmentov na tretiranje s Kelpakom. Rastline smo v časovnem razmiku treh tednov dvakrat talno tretirali z vodno raztopino Kelpaka (0 %, 0,5 %, 1 % in 2 %). V drugem terminu vzorčenja so imele rastline tretirane z 1 % vodno raztopino Kelpaka, v primerjavi s kontrolo, 14 % nižjo vsebnost klorofila a in 25 % nižjo vsebnost karotenoidov. Na vsebnost fotosinteznih barvil v potaknjencih verben je najugodnejše vplivalo drugo tretiranje s Kelpakom (tretji termin vzorčenja). Vsebnost vseh obravnavanih fotosinteznih barvil je, v primerjavi s kontrolo, v tem terminu najbolj narasla pri tretiranju z 1 % in 2 % vodno raztopino Kelpaka. V zadnjem vzorčnem terminu smo povišano vsebnost fotosinteznih pigmentov določili v vseh tretiranih vzorcih. Na podlagi rezultatov poskusa lahko zaključimo, da je imelo tretiranje z 1,0 % in 2,0 % vodno raztopino Kelpaka pozitiven učinek na vsebnost in razmerja posameznih fotosinteznih pigmentov.
Keywords: Ecklonia maxima, fotosintezni pigmenti, HPLC, Kelpak, spektrofotometrična metoda
Published: 11.10.2011; Views: 1415; Downloads: 235
.pdf Full text (797,58 KB)

5.
Časovno spremljanje vsebnosti fotosinteznih pigmentov pri vzgoji potaknjencev mnogocvetnih pelargonij
Nataša Škurnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Potaknjenci so po odstranitvi od matične rastline zaradi slabšega privzema vode in hranilnih snovi podvrženi fiziološkemu stresu, ki se odraža v manjši prevodnosti listnih rež, nižjem vodnem potencialu in zmanjšani vsebnosti klorofila. Glavne težave pri razmnoževanju s potaknjenci so slabša sposobnost koreninjenja in senescenca listov. V diplomskem delu nas je zanimal vpliv izvlečka rjavih alg Ecklonia maxima (Kelpak, KelpProduct) na fotosintezne pigmente v listih potaknjencev visečih pelargonij (Pelargonium peltatum (L.) L'Hérit ex Aiton 'Ville de Paris Red') od podtikanja rastlin do faze tržne zrelosti, ki smo jih določili s spektrofotometrično in HPLC metodo. Med poskusom smo potaknjencem talno aplicirali 0,5 %, 1 % in 2 % vodno raztopino Kelpaka v dveh terminih: pred potikanjem v gojitvene plošče ter pred sajenjem v lončke. Liste potaknjencev smo vzorčili štirikrat. Z biokemičnimi analizami smo določili signifikantno povišanje vsebnosti klorofila a (za 166 %) in klorofila b (za 79 %) v tretjem vzorčnem terminu pri tretiranju pelargonij z 2 % koncentracijo Kelpaka. Na akumulacijo luteina v listih sta značilno vplivali 1 % in 2 % vodna raztopina Kelpaka pri vzorcih tretjega in četrtega termina. Vsebnost -karotena se je v pelargonijah znatno povišala v tretjem terminu pri vseh dodanih koncentracijah Kelpaka ter v četrtem terminu pri 2 % koncentraciji Kelpaka. Iz rezultatov je razvidno, da se signifikantno povišane vsebnosti fotosinteznih pigmentov odražajo predvsem v tretjem vzorčnem terminu, pri dodani 1 % in 2 % koncentraciji Kelpaka kot tudi ob fazi tržne zrelosti pelargonij, kar potrjuje dolgoročni učinek Kelpaka na rast in razvoj potaknjencev.
Keywords: Ključne besede: Ecklonia maxima, fotosintezni pigmenti, HPLC, Kelpak, Pelargonium peltatum (L.) L'Hérit. 'Ville de Paris Red', spektrofotometrična metoda.
Published: 11.10.2011; Views: 1988; Downloads: 164
.pdf Full text (583,33 KB)

6.
FUNKCIONALIZACIJA VLAKEN ZA DOSEGO BIOAKTIVNIH LASTNOSTI MATERIALA
Nives Vodišek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Poudarek pri razvoju inovativnih sanitetnih materialov ter medicinskih tekstilij je v uporabi biorazgradljivih vlaknotvornih materialov, kot so celulozna vlakna (naravna ter regenerirana celulozna vlakna). Eden izmed pomembnih kriterijev uporabnosti celuloznih materialov za posebne namene je predvsem njihova površinska in biološka aktivnost, kakor tudi biološka razgradljivost. Tako je celuloza idealni izhodni material za funkcionalizacijo z namenom pridobitve protimikrobnih lastnosti materialov, ter posledično ustvarjanja medicinskih izdelkov. Dejstvo je, da je veliko število proti-mikrobnih spojin, ki se uporabljajo za funkcionalizacijo celuloznih vlaken v tekstilni industriji, vendar se sklepa, da mnoga od teh ne zagotavljajo popolne varnosti za varovanje zdravja ljudi in okolja. Na razpolago je množica učinkovitih proti-mikrobnih spojin, ki se razlikujejo po mehanizmu delovanja, vendar se znanost pospešeno posveča iskanju spojin in razvoju postopkov, ki bi temeljili izključno na rabi naravnih materialov, ki zagotavljajo popolno varnost za ljudi kakor tudi okolje. Ena izmed najbolj obetavnih naravnih spojin z odličnimi proti-mikrobnimi lastnostmi je hitozan. Delovanje tega naravnega polisaharida, ki se pridobiva iz hitina, je odvisno deleža in, predvsem, dostopnosti aminskih skupin hitozana, ki jim pripisujemo proti-mikrobno delovanje. V raziskavi smo uporabili različna regenerirana celulozna vlakna, kot so: viskoza, liocel in modal, ki spadajo v skupino regeneriranih celuloznih vlaken za katere je znano da so, v primerjavi z bombažem, ki vsebuje znaten delež voskov, pektinov, naravnih barvil in nemalokrat obremenjenost s pesticidi, večje čistosti in zato za potrebe protibakterijskih obdelav še posebej zanimiva. Našteta vlakna smo protimikrobno funkcionalizirali s 1% raztopino hitozana. Uspešnost funkcionalizacije smo merili s potenciometrično titracijo, spektrofotometrično metodo C.I. Acid Orange 7 in z mikrobiološkim testiranjem. Rezultati obeh analiznih metod dobro sovpadajo. Največjo vsebnost aminskih skupin kaže viskoza, sledi modal in nato liocel. Rezultati obeh tehnik dobro sovpadajo. Vsebnost aminskih skupin vpliva na protimikrobni značaj vlaken. Dokazali smo, da je v povprečju pri vlaknih, z višjo vsebnostjo aminskih skupin dosežena boljša redukcija patogenih bakterij, kakor patogenih gliv. Funkcionalizirana vlakna kažejo potencialno uporabo na številnih področji kot so medicinske tekstilije, tehnične tekstilije, tekstilije za dom in prosti čas, oblačila za zaščito in šport itd.
Keywords: viskoza, modal, liocel, hitozan, karakterizacija aminskih skupin, potenciometrična titracija, spektrofotometrična metoda C.I. Acid Orange 7, polielektrolitska titracija, protimikrobne lastnosti
Published: 11.10.2010; Views: 2504; Downloads: 243
.pdf Full text (1,53 MB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica