| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 15
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Kompetence zaposlenih v logistiki v podjetju sž-vit
Nadia Polignone, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomski nalogi smo najprej razložili, kakšna je definicija kompetenc ter delitev kompetenc. Definicijo in delitev kompetenc smo povzeli po različnih avtorjih, in sicer po Mileni Majcen, Andreju Kohontu, Branetu Grubanu in Ivanu Svetliku. V nadaljevanju smo pojasnili cilje diplomskega dela in uporabljene metode, ki so nam pri tem pomagale. Metode smo opisali in pojasnili, kako jih uporabljamo. Za deset izbranih delovnih mest, ki delujejo na področju logistike v podjetju SŽ-VIT, smo zapisali delovne naloge in kompetence, potrebne za uspešno opravljanje teh nalog. Izbrali smo naslednja delovna mesta: koordinator, pomočnik direktorja, obratovodja, višji strokovni sodelavec I, višji strokovni sodelavec II, strokovni sodelavec II/1, tehnični referent III/1, tehnolog I, tehnolog II in skladiščnik. Kompetence smo pri tem razdelili na ključne in na delovno specifične. Želeli smo izvedeti, katere kompetence so zaposleni pridobili v času študija in katere v času zaposlitve, zato smo opravili intervju z izbranimi zaposlenimi. Na podlagi intervjuja smo kompetence kasneje razdelili.
Keywords: kompetence, delovno mesto, logistika, ključne kompetence, delovno specifične kompetence
Published: 03.12.2018; Views: 622; Downloads: 78
.pdf Full text (661,51 KB)

2.
MODEL KOMPETENC JAVNIH USLUŽBENCEV NA PODROČJU SOCIALE
Špela Žibert, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Kompetence imajo ključno vlogo v življenju posameznika. Brez dobro razvitih kompetenc zelo težko uspešno opravljamo delovne naloge. V magistrskem delu smo predstavili ključne socialne in delovne specifične kompetence zaposlenih Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka. Magistrsko delo sestavljata teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu smo opredelili in pojasnili kompetence, njihove značilnosti in vrste. Posebno pozornost smo namenili predstavitvi kompetenčnega modela, saj predstavlja bistvo magistrskega dela. Obravnavali smo javne uslužbence, Zakon o javnih uslužbencih in Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. V raziskovalnem delu smo si postavili pet raziskovalnih vprašanj, na katera smo iskali odgovore. Pri preverjanju raziskovalnih vprašanj z različnimi statističnimi testi smo prišli do zanimivih ugotovitev. Želimo izpostaviti, da so zaposleni Centra slepih slabovidnih in starejših Škofja Loka ocenili, da imajo dobro razvite delovno specifične kompetence, ki so potrebne pri opravljanju njihovih delovnih nalog. Bolj kot so pri zaposlenih izražene socialne kompetence, bolj so izražene tudi delovno specifične kompetence in obratno. Višje kot so zaposleni ocenili pomembnost socialnih kompetenc, bolj imajo razvite delovno specifične kompetence in obratno. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike v samooceni razvitosti delovno specifičnih kompetenc med skupinama zaposlenih, ki menijo, da imajo dovolj razvite kompetence za delo s starostniki, in tistimi, ki menijo, da jih nimajo. Prav tako obstajajo statistično značilne razlike v samooceni razvitosti delovno specifičnih kompetenc med skupinama zaposlenih, ki menijo, da imajo dovolj razvite kompetence za delo s slepimi in slabovidnimi, in tistimi, ki menijo, da jih nimajo.
Keywords: kompetence, kompetenčni model, socialne kompetence, delovno specifične kompetence, javni uslužbenec
Published: 23.11.2016; Views: 1671; Downloads: 181
.pdf Full text (697,92 KB)

3.
KOMPETENCE ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU
Rebeka Fartelj, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo Kompetence svetovalnih delavcev v vzgoji in izobraževanju je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo na podlagi literature predstavili šolsko svetovalno službo, njene naloge in področja delovanja v osnovni šoli. Predstavili smo tudi vlogo svetovalnega delavca. V drugi polovici teoretičnega dela smo preučili kompetence. Predstavili smo različne teorije in opredelitve kompetenc po ravneh, ki zajemajo ključne, splošne in specifične. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med svetovalnimi delavci na osnovnih šolah v Pomurju. Z anketnimi vprašalniki smo želeli ugotoviti, kako so razvite kompetence svetovalnih delavcev ter proučiti različne dejavnike, ki k razvoju le-teh prispevajo in nanje vplivajo. Pri tem smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Z rezultati anketnih vprašalnikov smo pokazali, kako svetovalni delavci dejansko ocenjujejo svoje kompetence za delo v vzgoji in izobraževanju. Ugotovili smo, da svetovalni delavci svoje kompetence ocenjujejo relativno dobro. Znotraj nekaterih kompetenc je še prostor za izboljšanje, a najbolj pomembno je, da se svetovalni delavci tega zavedajo. Za najbolj učinkovita so se pokazala področja poznavanja zakonodaje in timsko delo ter povezovanje z drugimi ustanovami ali društvi. Najslabše pa je bila ocenjena sposobnost načrtovanja in upravljanja s časom ter vrednotenje lastnega dela.
Keywords: svetovanje, šolska svetovalna služba, svetovalni delavec, kompetence, ključne kompetence, splošne kompetence, specifične kompetence.
Published: 16.06.2016; Views: 1408; Downloads: 265
.pdf Full text (921,74 KB)

4.
Želene kompetence študentov predšolske vzgoje na področju športnih dejavnosti v vrtcu
Nina Zelenik, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Želene kompetence študentov predšolske vzgoje na področju športnih dejavnosti v vrtcu smo želeli pojasniti in preučiti želene kompetence študentov na področju gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu ter ugotoviti, kakšno pomembnost študentje predšolske vzgoje pripisujejo kompetencam na področju gibanja, kako strokovna izobraževanja vplivajo na razvoj kompetenc za področje gibanja, vlogo vzgojitelja pri razvijanju gibalnih kompetenc otroka, kolikšno usposobljenost čutijo študentje predšolske vzgoje na področju gibalno-športnih dejavnosti v vrtcu in pogostost rekreativnega ukvarjanja študentov predšolske vzgoje s športom. V empiričnem delu naloge smo uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo. Raziskavo smo izvedli na neslučajnostnem vzorcu iz konkretne populacije, ki ga predstavlja 111 študentov 3. letnika študijskega programa Predšolska vzgoja Univerze v Mariboru in Univerze v Kopru. Podatke smo pridobili s kvantitativno tehniko, in sicer z anketo. Na podlagi rezultatov kvantitativne obdelave smo ugotovili, da želijo biti študentje zelo usposobljeni za izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu; da študentje predšolske vzgoje pripisujejo pomembno vlogo kompetencam na področju gibanja; da se čutijo dovolj usposobljene za izvajanje dejavnosti na področju gibanja; da študentje s podeželja pripisujejo večji pomen kompetencam na področju gibanja kot študentje z mesta; da se večina študentov vsaj enkrat tedensko ukvarja s športom; da študentje usposobljenost za izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu ocenjujejo kot pomembno in zelo pomembno.
Keywords: gibalni razvoj, gibalna/športna dejavnost v vrtcu, predmetno-specifične kompetence vzgojitelja na področju gibanja.
Published: 23.02.2016; Views: 1870; Downloads: 119
.pdf Full text (721,62 KB)

5.
Dejanske kompetence študentov predšolske vzgoje na področju športnih dejavnosti v vrtcu
Rebeka Mraz, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Dejanske kompetence študentov predšolske vzgoje na področju športnih dejavnosti v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljen otrokov razvoj, pomen gibalnih dejavnosti za otrokov celostni in motorični razvoj, načrtovanje gibalnih dejavnosti v vrtcu in vloga odraslega v vrtcu. Opredeljene so tudi kompetence in njihov pomen. Empirični del predstavlja rezultate raziskav, opravljene z anketnim vprašalnikom po neslučajnostnem vzorcu 111 študentov Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem. Namen raziskave je bil opredeliti študenta kot profil profesionalnega vzgojitelja in preučiti dejanske kompetence študentov predšolske vzgoje na področju gibanja. Ugotovili smo, da so študentje predšolske vzgoje dobro seznanjeni z otrokovim telesnim in gibalnim razvojem ter da so za izvajanje gibalno športnih dejavnosti v vrtcu, najbolje usposobljeni študentje, ki imajo končano splošno gimnazijo. Glede na pomembnost ocenjevanja kompetenc na področju gibanja med študenti študijskih programov Predšolske vzgoje Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem ni razlik, prav tako tudi ni razlik med temi študenti, glede na ocenjevanje usposobljenosti za izvajanje vsebin na področju gibanja.
Keywords: otrokov razvoj, vloga odraslega, ključne kompetence, splošne kompetence, specifične kompetence, dejanske kompetence
Published: 17.12.2015; Views: 642; Downloads: 86
.pdf Full text (1,12 MB)

6.
VLOGA KOMPETENC VZGOJITELJEV PREDŠOLSKIH OTROK PRI IZVAJANJU GIBALNIH DEJAVNOSTI
Deborah Davidovski, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo najprej osvetlili pojem kakovosti v vrtcu, podrobneje smo predstavili razloge za namen ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti ter razčlenili ravni ter področja kakovosti. Dotaknili smo se tudi nekaterih kazalcev kakovosti za izvajanje gibalnih dejavnosti ter podrobneje opredelili pojem kompetenc, ki smo jih v nadaljevanju razvrstili po ravneh. Teoretični del zaključujemo z oblikami nadaljnjega izobraževanja v smeri razvijanja kompetenc za delo s predšolskimi otroki. V empiričnem delu smo se osredotočili na specifične kompetence za izvajanje gibalnih dejavnosti v vrtcu. Namen raziskave je bil ugotoviti nivo trenutne in željene usposobljenosti ter raziskati morebitni obstoj razlik med ocenami gibalno specifičnih kompetenc z vidika pomembnosti, trenutne usposobljenosti in željene usposobljenosti. Razlike z vidika trenutne in željene usposobljenosti za področje gibanja smo preverjali glede na dolžino delovne dobe, strokovni naziv, delovno mesto, starostno skupino otrok ter izobrazbo. Rezultati kažejo, da so strokovni delavci različno usposobljeni za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje dela na gibalnem področju ter da si želijo dvigniti nivo znanj. Ugotovili smo tudi, da se mlajši delavci s krajšo delovno dobo ter nazivom mentor počutijo bolj kompetentni, prav tako tisti vzgojitelji, ki prihajajo iz kombiniranih skupin. Pri ugotavljanju razlik glede na strokovno izobrazbo pa se je izkazalo, da z vidika trenutne usposobljenosti za gibalne dejavnosti ni razlik med strokovnimi delavci različne strokovne izobrazbe.
Keywords: predšolska vzgoja, kakovost, kazalci kakovosti, gibanje, specifične kompetence
Published: 08.10.2015; Views: 1177; Downloads: 175
.pdf Full text (1,71 MB)

7.
Stališča študentov likovne pedagogike do pridobljenih splošnih in predmetno specifičnih kompetenc
Janja Batič, Jerneja Herzog, Matjaž Duh, 2009, review article

Abstract: V času študija likovne pedagogike naj bi študentje pridobivali splošne in predmetnospecifične kompetence za poučevanje likovnih vsebin v osnovnih in srednjih šolah. Predmetnospecifične kompetence naj bi študentje pridobivali pri tako imenovanih strokovnih predmetih, kot so risanje, slikanje, kiparstvo, grafika ipd. To pomeni, da naj bi pri teh predmetih bodoči likovni pedagogi ob lastnem likovnem izražanju spoznali posebnosti posameznih likovnih področij, izrazne možnosti likovnih tehnik, materiale, orodja ipd. Žal pri predmetu didaktika likovne vzgoje opažamo, da študentje zelo slabo poznajo temeljne vsebine svoje stroke, to pa zelo otežuje kakovostno pripravo na pedagoški proces. Opažamo namreč, da pri izvajalcih strokovnih predmetov manjka motiviranost za poglobljeno podajanje strokovnih vsebin, ki naj bi bile temelj študija likovne pedagogike. V študijskem letu 2008/09 smo izvedli raziskavo, v katero smo vključili študente tretjega in četrtega letnika likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru (n = 45). Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Zanimalo nas je, kakšna so stališča študentov do pridobljenih kompetenc v času študija. Rezultati kažejo na to, da študentje zaznavajo prej omenjene težave. Kot največji problem izpostavljajo pomanjkljivo poznavanje posameznih likovnih tehnik in njihovih izraznih možnosti, med likovnimi področji pa izstopa nepoznavanje prostorskega (arhitekturnega) oblikovanja.
Keywords: splošne kompetence, predmetno specifične kompetence, študij likovne pedagogike, likovne tehnike, prostorsko oblikovanje, arhitekturno oblikovanje
Published: 10.07.2015; Views: 716; Downloads: 77
.pdf Full text (574,93 KB)
This document has many files! More...

8.
KOMPETENTNOST VZGOJITELJA V VRTCU NA GIBALNEM/ŠPORTNEM PODROČJU
Petra Mihev, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Kompetentnost vzgojitelja v vrtcu na gibalnem/športnem področju je sestavljeno iz dveh delov – teoretičnega in empiričnega. V prvem, teoretičnem delu, smo predstavili gibanje, ki ga kot področje opredeljuje Kurikulum za vrtce. Izpostavili smo povezanost gibanja z ostalimi področji, z jezikom, umetnostjo, matematiko, družbo in naravo. Redni vzgojno-izobraževalni proces na področju gibanja je v vrtcih pogosto popestren z dodatnimi športnimi dejavnostmi. Nekatere od teh aktivnosti zahtevajo posebne pogoje. Ne glede na dodatne športne dejavnosti pa je redni proces na področju gibanja pogojen z materialnimi pogoji, ki jih opredeljuje zakon. V teoretičnem delu smo jih opisali. Osrednji del teoretičnega dela se nanaša na kompetentnost vzgojiteljev tako pri izvajanju rednih vsebin na gibalnem/športnem področju kot tudi pri posebnih vsebinskih programih, ki zahtevajo posebna znanja, veščine in spretnosti izvajalcev. V empiričnem delu smo za raziskovalni instrument uporabili anketni vprašalnik. Izpolnilo ga je 42 vzgojiteljev koroških vrtcev. Namen raziskave je bil poiskati odgovore na raziskovalna vprašanja, povezana s kompetencami vzgojiteljev v vrtcu na gibalnem/športnem področju. Ugotovili smo, da se vzgojitelji zavedajo pomena športa in gibanja; pripisujejo jima visoko pomembnost. Glede na to, da so v ospredju kompetence, ki jih je mogoče pridobiti le s konkretno izkušnjo, nas je zanimala soodvisnost kompetenc z delovno dobo. Pričakovali smo, da bo stopnja usposobljenosti soodvisna od delovne dobe vzgojiteljev. Prav tako nas je zanimala razlika, ki se pojavlja med dejanskimi in želenimi kompetencami. Pričakovali smo, da te razlike ne bodo očitne in to so potrdili tudi rezultati raziskave. Zadnji del raziskave se je nanašal na soodvisnost med stopnjo kompetentnosti in koriščenjem možnosti vseživljenjskega učenja vzgojiteljev. Soodvisnost se je pokazala le v primeru uporabe interneta kot načina pridobivanja strokovnih vsebin s področja gibanja.
Keywords: predšolska vzgoja, gibalno/športno področje, kompetence vzgojitelja, splošne kompetence vzgojitelja, specifične kompetence vzgojitelja
Published: 15.04.2014; Views: 1626; Downloads: 346
.pdf Full text (1,32 MB)

9.
KOMPETENCE VZGOJITELJEV IN VZGOJITELJIC PREDŠOLSKIH OTROK
Nina Skudnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo Kompetence vzgojiteljev in vzgojiteljic predšolskih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem je predstavljen položaj, pomen in vloga vzgojitelja ter položaj predšolske vzgoje, vključno z načeli in cilji ter izobrazbeno strukturo vzgojiteljev na zakonski osnovi. Nato je predstavljena povezava med družbo znanja in kompetencami, ki zajema tudi nove vloge vzgojitelja ter izhodišča za oblikovanje kompetenc. Sledijo različne teorije in opredelitve kompetenc ter predstavitev kompetenc po ravneh. Te zajemajo ključne, splošne in specifične kompetence. Nadalje je predstavljen in razdelan profesionalni razvoj vzgojitelja, ki vključuje izobraževanje, značilnosti in modele ter načela profesionalnega razvoja. Drugi del je empirični. Z anketnimi vprašalniki smo želeli ugotoviti, kako so razvite kompetence vzgojiteljev ter proučiti različne dejavnike, ki k razvoju le-teh prispevajo in vplivajo nanje. Pri tem smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja, proučevanje na nivoju opisovanja stanja. Ugotovili smo, da vzgojitelji svoje kompetence ocenjujejo relativno dobro. Znotraj nekaterih področij se sicer še pojavljajo šibkosti, a se je izkazalo, da se vzgojitelji tega zavedajo. Za najbolj razvito se je pokazalo področje komunikacije in odnosov, najslabše pa so vzgojitelji ocenili področje sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem. Na področju izobraževanja se je pokazalo, da v največji meri k razvoju kompetenc prispeva praksa in izkušnje. Vzgojitelji v splošnem menijo, da se dovolj vključujejo v različne oblike razvijanja lastnih kompetenc. Pri preverjanju povezave med delovno dobo in razvitostjo posameznih področij kompetenc se je pokazalo, da na vseh področjih, razen na področju organizacije in vodenja, obstaja povezava – pri vzgojiteljih z višjo delovno dobo je tudi razvitost kompetenc večja.
Keywords: pomen in vloga vzgojitelja, družba znanja, kompetence, ključne kompetence, splošne kompetence, specifične kompetence, profesionalni razvoj (vzgojitelja).
Published: 18.12.2012; Views: 7739; Downloads: 1833
.pdf Full text (1,11 MB)

10.
PRIDOBLJENE IN ŽELENE KOMPETENCE VZGOJITELJEV V VRTCU NA PODROČJU GIBANJA
Mojca Ropoša, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Pridobljene in želene kompetence vzgojiteljev v vrtcu na področju gibanja je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili potek ustvarjanja gibalnih kompetenc otrok v predšolskem obdobju, gibalno izkušenjsko bogato okolje, preučili kompetence vzgojitelja v vrtcu ter se osredotočili na kompetence vzgojitelja v vrtcu na področju gibanja. V empiričnem delu smo za raziskovalni instrument uporabili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 229 vzgojiteljev, zaposlenih v vrtcu na delovnem mestu vzgojitelja. Namen celotne raziskave je bil ugotoviti, koliko pridobljenih kompetenc v vrtcu na področju gibanja imajo vzgojitelji glede na izobrazbo in delovno dobo ter kakšno pomembnost vzgojitelji pripisujejo kompetencam v vrtcu na področju gibanja glede na delovno dobo in izobrazbo. Ugotovili smo, da imajo vzgojitelji z nižjo stopnjo izobrazbe več pridobljenih kompetenc, enako velja za vzgojitelje z daljšo delovno dobo. Ugotovili smo, da vzgojitelji z višjo stopnjo izobrazbe in vzgojitelji s krajšo delovno dobo pripisujejo večji pomen kompetencam na področju gibanja v vrtcu.
Keywords: gibalne kompetence, kompetence vzgojitelja, ključne kompetence vzgojitelja, specifične kompetence vzgojitelja, splošne kompetence vzgojitelja.
Published: 13.12.2011; Views: 3395; Downloads: 452
.pdf Full text (1017,50 KB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica