| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
ŽIVALI V KULINARIČNEM DISKURZU: PRIMERI IZ SLOVENSKIH KUHARSKIH KNJIG
Nika Zupan, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se umešča na področje kritičnih animalističnih študij. Ukvarja se z diskurzivnimi postopki ontološkega preoblikovanja živali v kulinaričnem diskurzu. Kritično analizira diskurz slovenskih kuharskih knjig, in sicer zajame v obravnavo kuharske knjige od razsvetljenstva, ko je izšla prva kuharska knjiga v slovenščini, do danes. S pomočjo teoretskega modela Carol Adams (2009) prikažemo, kako se v kuharskih receptih s postopki popredmetenja, fragmentacije in konzumacije živali strukturira nasilje. Ugotavljamo, da recepti v kuharskih knjigah starejših obdobij vsebujejo nazorne opise zakola in razkosavanja živali, kakor tudi neposredne reference na ubite živali in njihove dele. Analiza kaže na postopno večanje posrednih referenc in evfemističnih poimenovanj, prav tako s časom iz postopkovnih opisov izginjata popredmetenje in fragmentacija ter v tej strukturi žival kot živo bitje izginja iz referenčnega polja, posledično pa tudi iz naše zavesti. Trdimo, da se potreba po zakrivanju povezave med živaljo in konzumiranim objektom oblikuje sočasno z rejo živali v industrijskih obratih, kapitalistično hipereksploatacijo in poblagovljenjem živali. S tem, ko živali izginjajo tako dobesedno kot konceptualno, da postanejo naša hrana, se omejujejo tudi možnosti potrebnega etičnega premisleka o uporabi in zlorabi živali za človeško prehrano. S tem diplomskim delom si tako prizadevamo oblikovati poziv k vključitvi vidika živali v koncept prehranske pravičnosti.
Keywords: kulinarični diskurz, slovenske kuharske knjige, živali, speciesizem, kritična animalistika
Published in DKUM: 18.10.2016; Views: 1286; Downloads: 119
.pdf Full text (1,33 MB)

2.
KONCEPT NARAVE IN ŽIVALI V CANKARJEVI LITERATURI
Tomaž Podbevšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: S tematiziranjem nasilja nad nečloveškimi bitji je Cankar razširil polje izkoriščanja, moralno obsodil vsakršno izkoriščanje in zatiranje Drugega ter s tem do skrajnosti utemeljil svoja temeljna moralna prepričanja. Njegova globalna pravičnostna drža, ki jo je Cankar zavzemal kot socialist, ni dopuščala nobenega redukcionizma, kar pomeni, da je izkoriščanje živali/narave povezal z izkoriščanjem ljudi. Obravnavane črtice dokazujejo, da se je na Rožniku radikalizirala Cankarjeva pozicija. V nalogi smo z vidika ekokritike analizirali koncepte narave in živali, ki jih je mogoče pripoznati kot moralne subjekte, kritično smo ovrednotili simbolne konstrukte narave/živali, s katerimi se krni njihova subjektivizacija in opozorili na stereotipne reprezentacije ter spolne označitve narave/živali kot ženske. V njej smo izpostavili miselno paradigmo dualizma, antropocentrizem, antropomorfizem, evgeniko, uporabo živali/narave kot metafore ali simbola, udomačitev (domestifikacijo), idealiziranje narave in animalistični ekofeminizem. Cankar v črticah izpostavlja različne zatiralne mehanizme, ki vzdržujejo in ohranjajo status živali/narave na nizki ravni ter omogočajo njihovo nadaljnje izkoriščanje. Spoznali smo, da Cankar ni problematiziral samo človekovega odnosa do živali, temveč tudi same koncepte živalskosti in človeškosti, s čimer je vzpostavil možnosti za radikalno transformacijo odnosov med ljudmi in živalmi. Črtice spodbujajo globljo refleksijo človekovega odnosa do živali in obsojajo izključitev živali/narave iz etično-politične sfere ter zahtevajo pripoznanje inherentne vrednosti vseh živih bitij.
Keywords: ekokritika, ekofeminizem, animalistična etika, moralni status živali/narave, Ivan Cankar, antropocentrizem, antropomorfizem, speciesizem, evgenika, koncepcije živalskosti/človeškosti, Jure Detela.
Published in DKUM: 18.03.2016; Views: 2505; Downloads: 318
.pdf Full text (988,61 KB)

3.
Moralna vrednost živali v diskurzu biotske raznovrstnosti
Branka Vičar, 2011, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Prispevek se osredinja na reprezentacijo živali v diskurzu biotske raznovrstnosti. Kritična diskurzivna analiza razkriva dve temeljni speciesistični predpostavki: 1. živali niso predstavljene kot bitja z intrinzično vrednostjo, ampak je njihova vrednost določena z uporabnostjo za človeške namene; 2. nosilci interesov niso posamezna bitja, ampak vrste. Diskurz biotske raznovrstnosti ima torej pomembno vlogo pri legitimizaciji človekove prevlade nad drugimi živalmi.
Keywords: biotska raznovrstnost, moralni status živali, speciesizem, kritične diskurzivne analize
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1905; Downloads: 101
URL Link to full text

Search done in 2.62 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica