| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 22
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
PRENOVA ZELENIH POVRŠIN URBANE SOSESKE NOVA VAS II.
Sara Mitrevski, 2021, diploma project paper

Abstract: Mariborska soseska Nova vas je bila zgrajena v osemdesetih letih in je še danes četrt z velikim deležem prebivalstva. Prepredena je s številnimi javnimi površinami, kjer so bile včasih trgovine, trafike in parki. Število javnih površin se je krčilo. Ključna ugotovitev v soseski Nova vas II je, da so divja parkirišča v soseski zelo problematična, ker so postali avtomobili sestavni del vsake družine (marsikatera ima več kot enega). Velik del javnih površin se je spremenil v divja parkirišča, ki pa negativno vplivajo na izgled in bivalno ugodje v soseski. Garažni hiši imata propadajočo konstrukcijo in tako nista povsem uporabni. Prehodi, ki so prej služili boljši povezljivosti soseske, so zdaj zagrajene ropotarnice. Pešpoti, ki so bile včasih ponos soseske, so sedaj gmota pločevine in tako neprehodne. Rešitev v urbani soseski Nova vas II je, da se postavijo pogrezljivi valji oziroma urbanistične prepreke na vseh vstopnih točkah v osrčje soseske in se tako umakne avtomobile nazaj na urejena parkirišča. S sanacijo obeh garažnih hiš bi pa pridobili nova parkirna mesta, ki so v soseski Nova vas II. potrebna. Degradirana območja v soseski Nova vas II bi prenovili v zelene površine. Ureditev pešpoti je ključnega pomena, saj s tem poveča pretočnost soseske. Potrebna je tudi posodobitev urbane opreme ter ureditev zelenih površin okrog njih.
Keywords: odprte javne površine, divja parkirišča, urejena parkirišča, anketni vprašalnik, soseska Nova vas II.
Published: 05.02.2021; Views: 364; Downloads: 86
.pdf Full text (46,27 MB)

2.
Blokovne stanovanjske soseske v Mariboru
Gregor Škratek, 2020

Abstract: Blokovne stanovanjske soseske so bile prevladujoč koncept gradnje mest med leti 1945 in 1990 v vseh delih sveta, ne glede na gospodarsko in družbeno ureditev. Nastale so kot odgovor na specifične družbene razmere, hitro urbanizacijo in industrializacijo, ustrezale so vsaj trem načelom takratnega družbenega razvoja – socialni enakosti, spodbujanju majhnih družin in zaupanju v tehnični napredek. V raziskavi smo proučili 40 blokovnih stanovanjskih sosesk v Mariboru, in sicer iz vidika morfoloških, funkcijskih in socialnih značilnosti, prav tako smo proučili tloris stanovanj, osnovno celico sosesk. Blokovne soseske smo obravnavali v razmerju do mesta ter na ravni soseske in stanovanj. Z morfološko in funkcijsko analizo sosesk smo prikazali zasnovo soseske, tipologijo objektov in načine zazidanosti, namembnost zemljišč in dejavnosti v soseski. Obravnavo stanovanj smo omejili na strukturo, število in tip tlorisa. Na podlagi tega smo izluščili štiri obdobja izgradnje sosesk, ki so bile posledica stanovanjske politike, urbanističnega razvoja mesta ter spreminjanja ideje blokovne soseske.
Keywords: urbana geografija, urbana morfologija, blokovna stanovanjska soseska, stanovanje, Maribor
Published: 23.10.2020; Views: 266; Downloads: 38
URL Link to file

3.
Zasnova centra za bivanje in aktivnosti starostnikov
Lea Korošec, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava problematiko pospešenega staranja prebivalstva in trenutno pomanjkanje prostih kapacitet institucionalnega varstva starejših. Starostniki so zelo občutljiva skupina prebivalstva, katerih kakovost življenja je pogosto zmanjšana, saj predvsem v institucionalni oskrbi njihove potrebe niso v celoti zadovoljene. Na podlagi izdelanih analiz in predstavljenih teoretičnih osnov je izdelana idejna zasnova medgeneracijskega naselja v Slivnici pri Mariboru s poudarkom na zasnovi centra za bivanje in aktivnosti starostnikov. Zasnova daje poudarek sodobnemu načinu bivanja starejših v manjših stanovanjskih enotah po zgledu domov četrte generacije, ki spodbujajo socialno interakcijo med stanovalci in hkrati nudijo zasebnost v večinoma enoposteljnih bivalnih sobah. Zasnova medgeneracijske soseske združuje pet osnovnih območij: športno območje, območje razširjenega središča naselja z javnim programom, stanovanjsko območje sestavljeno iz različnih stavbnih tipologij, območje centra za bivanje in aktivnosti starostnikov ter zeleno povezovalno območje z vrtički, akvaponskimi vrtovi, živalmi na kmečkem dvorišču ter urejenimi kotički za igro in sproščanje ob vodotoku, ki poteka skozi območje.
Keywords: starostniki, gospodinjska skupina, dnevno varstvo, medgeneracijska soseska, občina Hoče - Slivnica
Published: 04.10.2018; Views: 1091; Downloads: 393
.pdf Full text (24,10 MB)

4.
Blokovne stanovanjske soseske v Mariboru: morfološki, funkcijski in socialno-geografski oris
Gregor Škratek, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Mesto je konglomerat fizičnega, socialnega, ekonomskega in kulturno-civilizacijskega prostora. Hkrati je mesto bivalno okolje večjega dela prebivalstva. Pojavne oblike bivalnega okolja v mestu pa so zelo raznolike, od srednjeveške pozidave, starih meščanskih hiš, meščanskih vil, starih večstanovanjskih hiš, delavskih kolonij, enostanovanjskih hiš do stanovanjskih blokov. Stanovanjske soseske, natančneje blokovne stanovanjske soseske, so bile osnovni koncept gradnje stanovanj in posledica družbenih razmer po letu 1945, saj so ustrezale vsaj trem načelom družbenega razvoja – socialni enakosti, spodbujanju majhnih družin in zaupanju v tehnični napredek. Hkrati so bile soseske prevladujoči koncept razvoja slovenskih mest vse do konca prejšnjega stoletja. V raziskavi smo proučevali blokovne stanovanjske soseske v Mariboru, ki smo jih prikazali s pomočjo morfoloških, funkcijskih in socialnih značilnosti. Posebno pozornost smo namenili tudi osnovni celici sosesk – stanovanjem, ki smo jih obravnavali na nivoju soseske. Pri tem smo proučevali predvsem strukturo in število stanovanj. Raziskava pa je sledila tudi podrobnejši analizi, saj smo stanovanja obravnavali tudi samostojno in pri tem proučevali tloris, vrste prostorov in zasnovo. Z morfološko, funkcijsko in socialno analizo sosesk smo prikazali koncept soseske, objekte v njej, namembnost zemljišč in dejavnosti v soseski. Vse to je bilo ogrodje, na podlagi katerega smo lahko izluščili štiri faze izgradnje sosesk, ki so bile tudi posledica političnih odločitev glede stanovanjske gradnje v Mariboru. Blokovne stanovanjske soseske v Mariboru so primer reševanja stanovanjske problematike nekega časa in zavzemajo znaten delež površine mesta. Raziskava pomeni doprinos k spoznavanju urbane geografije mesta Maribor, ki prikaže spreminjanje morfoloških, funkcijskih in socialnih značilnosti sosesk v drugi polovici prejšnjega stoletja.
Keywords: urbana geografija, blokovna stanovanjska soseska, stanovanje, Maribor
Published: 21.09.2018; Views: 1237; Downloads: 213
.pdf Full text (29,18 MB)

5.
Tri paradigme novodobnega razvoja slovenskih mest
Vladimir Drozg, 2007, original scientific article

Abstract: Prispevek obravnava tri paradigme prostorskega razvoja mest v Sloveniji, in sicer: vrtno mesto, sosesko in fraktalno mesto, z namenom primerjati jih med seboj in spoznati ustroj mest, kakršen je nastal ob implementaciji posameznega koncepta. Ugotovitve slonijo na primerjavah treh stanovanjskih območij v Mariboru, Ravnah na Koroškem in v Ljubljani.
Keywords: geografija naselij, mesta, morfologija mest, Slovenija, paradigma, vrtno mesto, soseska, fraktalno mesto
Published: 12.05.2017; Views: 588; Downloads: 276
.pdf Full text (670,14 KB)
This document has many files! More...

6.
TIPOLOGIJE STANOVANJSKE GRADNJE
Katja Bedić, 2016, master's thesis

Abstract: Naloga je analitična študija tipologij nizke strjene zazidave na primeru sodobne, trajnostne soseske. Zagovarjamo zgoščevanje in zapolnjevanje v centrih mest proti grajenju novih sosesk na mestnih obrobjih, zato samo izbrali degradirano in opustošeno lokacijo na območju Studencev. Novo naselje je katalog stanovanjskih tipologij, ki skupaj z vrtovi in urbanimi površinami tvorijo visokokakovostno bivanje. Izhodišča nove ureditve izhajajo iz Železničarske kolonije oziroma iz ideje “modernega vaškega življenja”. Želja je ustvariti bogato, raznoliko skupnost, kjer sta individualnost in kakovost bivanja bistvenega pomena. Novo naselje tako postane niz variacij za različne demografske in gospodinjske tipe. Projekt je zasnovan kot hibridni urbani razvoj saj združuje značilnosti mestnega stanovanja in značilnosti primestnega življenja.
Keywords: stanovanjske tipologije, soseska, nizka strjena zazidava, bivanjska kvaliteta
Published: 19.12.2016; Views: 1655; Downloads: 483
.pdf Full text (58,65 MB)

7.
MIRUJOČI PROMET V MARIBORSKI SOSESKI NOVA VAS 2
Melisa Mekiš, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo temelji na spremljanju mirujočega prometa v stanovanjskem delu soseske Nova vas 2 v Mariboru, kjer so javne površine čez leta postala divja parkirišča. Predpostavili smo, da uradne parkirne površine v soseski zadoščajo za urejanje mirujočega prometa, kar smo dokazali na podlagi terenskega kartiranja parkirnih površin ter prehodnosti in povezljivosti soseske, spremljanja zasedenosti parkirišč med delavnikom in vikendom ter analiz podatkov o številu prebivalcev, stanovanj in registriranih vozil. Rezultati so podali smernice za urejanje mirujočega prometa stanovanjske soseske po sonaravnih normativih.
Keywords: mirujoči promet, divja parkirišča, Maribor, soseska Nova vas 2, sonaravna ureditev
Published: 28.09.2016; Views: 999; Downloads: 119
.pdf Full text (4,24 MB)

8.
TRAJNOSTNA UREDITEV SPALNEGA NASELJA
Božidar Plahuta, 2016, master's thesis

Abstract: Svet se sooča s podnebnimi spremembami in z nujnostjo prilagoditve nanje. Kakor v drugih panogah se tudi v arhitekturi pojavlja problem trajnostnega načrtovanja mest in objektov. Pri stavbah se večinoma v ospredje postavlja energetsko učinkovitost, kar ni zadosti, če želimo govoriti o trajnosti kot o celostnem načinu projektiranja zgradb. Z raziskavo referenčnih primerov in praks želim v nalogi postaviti osnovo za celovito projektiranje trajnostnih objektov.
Keywords: trajnost, trajnostno mesto, spalno naselje, soseska, trajnostna arhitektura, trajnostna zgradba
Published: 28.06.2016; Views: 801; Downloads: 202
.pdf Full text (24,43 MB)

9.
STANOVANJSKA SOSESKA NA IZTEKU ZAHODNE MARIBORSKE OBVOZNICE
Alja Ivačič, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo v skladu s trajnostnimi principi 21. stoletja zasnovali stanovanjsko sosesko na izteku zahodne mariborske obvoznice. Izbrana lokacija je trenutno pridelovalna površina s cerkvijo, šolo in gasilskim domom na JV delu območja. Načrtovana stanovanjska soseska z lego ob mestni obvoznici zaključuje niz stanovanjskih blokov in oblikuje mestni rob. Predvidena urbanistična ureditev lokacije omogoča sproščen način bivanja na robu mesta, k čemer pripomorejo fleksibilna stanovanja, ki stanovalcem omogočajo poljubno oblikovanje lastnega bivanjskega prostora. Poleg kvalitetnih bivalnih enot pa stanovanjska soseska ponuja tudi raznolik – obstoječi in novi – javni program. Območje tako deluje kot majhno (tudi samooskrbno) mesto.
Keywords: rob mesta, obvoznica, stanovanjska soseska, obodna zazidava, variabilnost
Published: 31.05.2016; Views: 1012; Downloads: 210
.pdf Full text (133,60 MB)

10.
BIVANJE V URBANEM GOZDU
Kaja Vidovič, 2016, master's thesis

Abstract: Še vedno obstaja mnogo ljudi, ki ne želijo bivati v strogem centru mesta, vendar kljub temu želijo imeti vse oskrbne točke na dosegu. Hkrati želijo bivati v neposredni bližini narave, ki jim nudi rekreacijo in počitek. Mesto Maribor je obdano z gozdovi in drugimi zelenimi ekosistemi. Nekateri so oskrbovani in negovani, drugi so na meji degradiranega stanja. In prav slednji predstavljajo možnost za drugačno uporabo. Ideja po združitvi gozda in grajenega tkiva ni nova, izčiščeni koncepti takšnih naselij so se pojavljali že v 20. stoletju. Magistrsko delo se ukvarja z izzivom, kako združiti novo stanovanjsko naselje in gozd na Studencih, pri čemer se predpostavlja bivanje z gozdom kot bivanjska prednost in kjer se izognemo uničevanju zelenega sistema. Preučuje alternativno gradnjo, ki pri nas ni v ospredju, v tujini, npr. v Skandinaviji, pa večina stanovanjskih sosesk sobiva z gozdom.
Keywords: stanovanjska soseska, Studenci, bivanje v gozdu, gozd
Published: 26.04.2016; Views: 937; Downloads: 171
.pdf Full text (91,78 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica