Search the digital library catalog

Abstract: Magistrska naloga raziskuje koncept pravice založnikov medijskih publikacij in njene posledice v luči krize dobičkonosnosti v konvencionalni založniški industriji. Prav tako preučuje vpliv zbirateljev novic na založniško industrijo. Ker je uveljavitev nove sorodne pravice za založnike medijskih publikacij široko sprejeta kot možna rešitev za krizo v industriji, avtor raziskuje tudi vlogo in delovanje sorodnih pravic v 21. stoletju. Naloga nato kritično analizira glavne argumente, ki podpirajo in nasprotujejo sorodni pravici založnikov medijskih publikacij. Z analizo teh argumentov avtor zaključi, da sorodne pravice niso ustrezna rešitev za krizo, s katero se soočajo založniki medijskih publikacij. Glavni razlog za to je, da pravica ne naslavlja osnovnega problema neproporcionalne tržne prevlade največjih tehnoloških podjetij, kot so Google, Apple itd. V drugem delu naloge avtor preučuje pravico založnikov medijskih publikacij, kot je ta opredeljena v členu 15 Direktive (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in sveta o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES. Avtor poudarja inherentne omejitve pravice založnikov medijskih publikacij in njeno nesposobnost, da doseže glavni cilj reševanja krize v industriji. Poleg tega se naloga osredotoča na specifične določbe člena 15 (kot sta opredelitev pojmov zelo kratkih izvlečkov in ustrezen delež dohodka), ki poudarjajo glavne slabosti direktive in posledice, ki jih je prinesla implementacija direktive v državah članicah EU. Naloga ponuja vpoglede v smiselnost sorodne pravice založnikov medijskih publikacij in učinkovitost pristopa EU pri obvladovanju izzivov, s katerimi se sooča medijska industrija. Ugotovitve osvetljujejo pereče težave, povezane z založniško industrijo, ter prispevajo k trajajočemu razpravljanju o ustrezni ukrepih za podporo in zaščito založnikov tiska v digitalni dobi.
Keywords: medijska industrija, zbiratelji novic, založniki medijskih publikacij, medijske publikacije, pravo intelektualne lastnine, sorodne pravice, DSM Direktiva
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 343; Downloads: 61
Full text (809,66 KB)

Abstract: Trajanje pravic glasbenih izvajalcev je na ravni EU harmonizirano, kar pomeni, da je v tem aspektu avtonomija držav članic EU omejena. Diplomsko delo obravnava Direktivo 2011/77/EU, ki podaljšuje trajanje varstva pravic izvajalcev na fonogramih s 50 na 70 let, pri čemer analizira vprašanje učinkovitosti takšnega podaljšanja pravic. Diplomsko delo izpostavlja, da je v zvezi s tem treba po eni strani najti ravnovesje med podeljevanjem pravic posameznikom in javnim interesom, po drugi strani pa je treba izpostaviti razmejitev med pravnim položajem in praktičnim uresničevanjem pravic glasbenih izvajalcev ter proizvajalcev fonogramov. Problematika, ki izhaja iz tega, je v praksi obsežna, vendar ji pravo posveča premalo pozornosti ali pa sprejema ukrepe, ki so glede na naravo glasbene industrije in vpliv tehnološkega napredka nanjo prepočasni ali premalo učinkoviti. Kljub alternativnim možnostim glasbenih izvajalcev za ohranjanje svojih pravic in novim klavzulam za izboljšanje njihovega pravnega položaja ima pravo tako na mednarodni ravni, ravni EU ter nacionalni ravni vrsto pravnih možnosti, s katerimi bi se lahko stanje v okviru obravnavane tematike izboljšalo.
Keywords: sorodne pravice, glasbeni izvajalci, proizvajalci fonogramov, Direktiva 2011/77/EU, podaljšanje pravic, glasbena industrija
Published in DKUM: 05.08.2014; Views: 1306; Downloads: 106
Full text (680,18 KB)

Abstract: Obravnava teme s področja inovacijskih procesov s poudarkom na invencijsko inovacijskem teoretičnem področju in obravnave njegove difuzije, širjenja novosti z namenom prepoznavanja inovacij kot splošno dobro družbe, nam je razširila spekter teoretičnega znanja in nas navezala na ključno področje naše obravnave v nalogi t.j. področje intelektualne lastnine katere del je avtorska in sorodne pravice, ki jih v Sloveniji ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Opis teorije se prepleta z ugotovljenimi dejstvi na osnovi praktičnih primerov. Pomanjkljivost oziroma preživetost zakona o avtorski in sorodnih pravicah dokazuje že globalni razcvet medmrežja, ki ga nadgrajujejo novimi digitalnimi tehnologijami ki narekujejo spremembe na področju zaščite avtorskih pravic. Tudi praksa na medijskem področju se pospešeno navaja na novo, digitalno dobo in ji sledi tako na področju obveščanja javnosti z multimedialnim pristopom, kot tudi na področju uvajanja inovacij na področju tehnoloških ukrepov za zaščito avtorskih pravic na medmrežju. Novim pristopom je potrebno prilagoditi tudi zakon o avtorski in sorodnih pravicah in dogajanje v družbi nakazuje to s predlogi sprememb zakona. Globalno gibanje Creative Commons s svojimi licencami predstavlja evolucijo na področju zaščite pravic avtorjev. Njihova doktrina je deležna vse glasnejše globalne podpore saj vzpostavlja bolj dinamičen odnos med ustvarjalci, avtorji del in uporabniki zaščitenih avtorskih del na svetovnem spletu in verjamemo, da bo v prihodnje predstavljala ključno osnovo pri pripravi globalnih sprememb avtorskega prava. V korak s časom in inoviranjem upravljanja avtorskih del pa stopamo tudi v obravnavanem javnem zavodu s prilagajanjem in usklajevanjem delovanja na prehodu iz analogne v digitalno dobo in se na podlagi invencijskih postopkov odločamo za postopno uvajanje koristne inovacije na področju upravljanja z avtorskimi deli.
Keywords: Ključne besede: invencija, inovacija, difuzija novosti, intelektualna lastnina, avtorska in sorodne pravice, Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), digitalne tehnologije, digitalna doba, Creative Commons.
Published in DKUM: 06.07.2011; Views: 3130; Downloads: 189
Full text (1,18 MB)