51. ZASNOVA IN DIMENZIONIRANJE HELIOSTATA SONČNE ELEKTRARNEKatja Belak, 2014, undergraduate thesis Abstract: Sonce v eni uri obseva Zemljo s takšno močjo , kot je potreba celotnega sveta po elektriki za eno leto. Diplomsko delo opisuje delovanje sonca, zgodovino, razvoj in solarne energije ter dimenzioniranje heliostata sončne elektrarne. Heliostat je računalniško vodena naprava, ki je sestavljena iz jeklene konstrukcije in ogledal, ki sledi soncu in odseva sončne žarke na sprejemno točko, ponavadi v obliki stolpa. Heliostati se uporabljajo pri koncentrirani sončni energiji pri sistemu sončnega stolpa, kjer se glede na potrebe projekta razlikujejo po velikosti in številu. Lokacijo elektrarne smo ob preverjanju evropskih kart sončne radiacije in vetrovnosti ter analizi subvencioniranja električnih tarif za obnovljive sončne vire, določili na otoku Sicilija v Italiji. V diplomski nalogi smo dimenzionirali heliostat velikosti 65m². Statična analiza in dimenzioniranje heliostata sta bila izvedena z računalniškim programom ConSteel 7.0. ob upoštevanju evropskih standardov Evrocod.
Keywords: sončna elektrarna, heliostat, jeklene konstrukcije, analizi konstrukcij
Published in DKUM: 30.01.2014; Views: 1960; Downloads: 222
 Full text (17,93 MB) |
52. Možnosti koriščenja naravnih energetskih virov v Pomurju s poudarkom na ekonomski upravičenosti rabe sončne energijeKarla Madžarič, 2013, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je predstavitev obnovljivih virov energije ter prikaz možnosti njihovega izkoriščanja v Pomurju, pri čemer je poudarek na energiji sonca. Osrednji cilj je finančna analiza investicije izgradnje sončne elektrarne in sončnih kolektorjev. Raziskava ja pokazala, da prihajajo obnovljivi oziroma naravni energetski viri v Pomurju vse bolj v ospredje. Pri tem so najbolj izkoriščene sončna energija, biomasa ter geotermalna energija, medtem ko sta vetrna energija zaradi svoje šibkosti (za začetek delovanja vetrne elektrarne mora biti povprečna hitrost vetra 5 m/s, v Pomurju pa je okrog 2 m/s) ter vodna energija zaradi svoje zaščitenosti (okoljevarstveniki so proti gradnji hidroelektrarne na reki Muri zaradi vpliva na spremembo toka in pretočnosti reke ter spremembe habitatov različnih rastlinskih in živalskih vrst) v obravnavani regiji neizkoriščeni.
Osrednja metoda za izračun upravičenosti investicije je »Cost Benefit Analysis« (CBA analiza). Rezultati kažejo, da se bo investicija v sončno elektrarno pri 8 % obrestni meri povrnila v desetem letu, saj je takrat neto sedanja vrednost prvič pozitivna vrednost (NSV = 325,21 eur). Povratek investicije v namestitev sončnih kolektorjev smo zaradi narave podatkov izračunali s primerjavo cen s kurilnim oljem. Pri tem smo prišli do rezultatov, ki kažejo na to, da se nam investicija povrne po koncu osmih let. Ob trenutnih cenah kurilnega olja z uporabo sončnih kolektorjev za ogrevanje sanitarne vode v sedemnajstih letih prihranimo 7.089,64 eur.
Keywords: obnovljivi viri energije, sončna elektrarna, sončni kolektorji, CBA analiza
Published in DKUM: 15.10.2013; Views: 2301; Downloads: 334
Full text (2,45 MB) |
53. ELEKTRIČNE NAPELJAVE V OBJEKTU S SONČNO ELEKTRARNO NA STREHIPrimož Krajnc, 2013, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je predstavljen projekt električne napeljave v stanovanjski hiši, z dodano sončno elektrarno na strehi. Vsebuje načrte in enopolne sheme v programu AvtoCad, za močnostni del in razsvetljavo, ter vse potrebne izračune. Za sončno elektrarno je podan izračun, opisan pa je tudi ozemljitveni sistem.
Opisani so tudi nekateri standardi, ki so potrebni pri načrtovanju električnih napeljav ter izvedbo sončne elektrarne.
Keywords: električne napeljave, sončna elektrarna, sistemi ozemljevanja, strelovod, standardi
Published in DKUM: 14.10.2013; Views: 2219; Downloads: 362
Full text (3,34 MB) |
54. Vpliv sončnih elektrarn na napetostni profilKarel Zupanc, 2013, master's thesis Abstract: Z vključevanjem sončnih fotonapetostnih elektrarn v elektroenergetski sistem lahko vplivamo na smer pretoka moči in posledično napetostni profil vzdolž nizkonapetostnega omrežja. Cilj magistrskega dela je bil na podlagi meritev in analitičnega orodja prepoznati ter ovrednotiti eventualne negativne vplive na napetostni profil.
Ugotovili smo, da sončne fotonapetostne elektrarne na obravnavanem področju vplivajo na napetostni profil, vendar v mejah dovoljenega. To pa ne pomeni, da negativnega vpliva ni. Pri vključevanju je zato potrebno upoštevati vso veljavno zakonodajo in napraviti ustrezne meritve na nizkonapetostnem nivoju. V kolikor razpolagamo s podatki omrežja in ustrezno programsko opremo, moramo že pred priključitvijo novega razpršenega vira napraviti ustrezne simulacije, da določimo optimalno priključno mesto nove sončne elektrarne.
Keywords: električno omrežje, sončna fotonapetostna elektrarna, razpršena proizvodnja, napetostni profil
Published in DKUM: 11.10.2013; Views: 2784; Downloads: 776
Full text (2,13 MB) |
55. ORIENTACIJSKA IN NAKLONSKA ODVISNOST FOTONAPETOSTNIH SISTEMOV ŠC KRŠKO - SEVNICAJože Požun, 2013, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava orientacijsko in naklonsko odvisnost fotonapetostnih sistemov Šolskega centra Krško-Sevnica. Fotonapetostni moduli sončnih elektrarn ŠC Krško-Sevnica so orientirani v smeri vzhod, jug in kot sledilni sistem za namen raziskovanja in izobraževanja. Na podlagi večletnih meritev, opravljenih na sončnih elektrarnah, bo v nalogi ovrednoten vpliv orientacijske in naklonske odvisnosti na proizvodnjo električne energije. Izplen proizvodnje električne energije sončnih elektrarn je odvisen od jakosti sončnega sevanja, izkoristka fotonapetostnih modulov, izkoristka razsmernikov in prilagoditve točki maksimalne moči. Na jakost sončnega sevanja ne moremo neposredno vplivati, lahko pa vplivamo na jakost sončnega sevanja, ki pade na sprejemno površino s pravilno orientacijo. Kolikšen je vpliv pravilne orientacije na proizvodnjo električne energije sončne elektrarne, bo pokazano na osnovi analize delovanja. Kako vplivajo izkoristki fotonapetostnih modulov, izkoristki razsmernikov in prilagoditve točki maksimalne moči na izplen proizvedene električne energije različno orientiranih sončnih elektrarn, bo pokazano s pomočjo opravljenih meritev in izračunov na fotonapetostnih modulih in razsmernikih.
Keywords: Fotovoltaika, sončna elektrarna, fotonapetostni modul, razsmernik, izkoristek fotonapetostnih modulov
Published in DKUM: 12.07.2013; Views: 2603; Downloads: 229
Full text (9,10 MB) |
56. ZMANJŠANJE EMISIJ CO2 V ZASAVJU S POMOČJO VGRADNJE SONČNIH ELEKTRARNJanez Šoper, 2012, undergraduate thesis Abstract: V današnjem času si je skoraj nemogoče predstavljati naš vsakdan brez potrebe po rabi električne energije. Ljudje iz dneva v dan postajamo vse večji porabniki električne energije, s tem pa se posledično povečujejo potrebe po dodatni proizvodnji električne energije. Da se s povečanjem potreb ne poveča obremenjevanje okolja pri proizvodnji elektrike s pomočjo termoelektrarn, so obnovljivi viri energije (OVE) prava pot za prihodnost. Prav tako cene fosilnih goriv strmo naraščajo in prekomerna poraba energije se kaže v vremenskih spremembah. Zato je obremenjevanje okolja s ogljikovim dioksidom (CO2) postal svetovni problem, saj je CO2 eden glavnih vzrokov za segrevanja plasti ozračja in nastanka tople grede.
Med OVE spada tudi fotovoltaika, ki direktno pretvarja energijo sončnega sevanja v električno energijo brez uporabe trdih goriv in brez izpustov emisij CO2. S padanjem sončnih žarkov na površino sončnih celic fotovoltaičnih modulov se sproži proces pretvarjanja sončne energije v električno energijo.
Doprinos in prispevek diplomske naloge je zmanjševanje emisij CO2 v Zasavju z vgradnjo treh sončnih elektrarn (SE), ki so ekološko bistveno sprejemljivejše, kot že obstoječa klasična termoelektrarna Trbovlje (TET). V diplomski nalogi je predstavljeno delovanje in sestava fotovoltaičnih sončnih elektrarn vse od ideje, predpisov, standardov pa do izračunov, končnega priklopa sončnih elektrarn na omrežje in vzdrževanja le teh.
Ugotovljeno je bilo, da se v Zasavju s postavitvijo treh SE skupne moči 3 Mega vata (Mwp), ki skupaj proizvedejo 3.615.087 kilovatnih ur (kwh) električne energije letno, emisije CO2 iz TET zmanjšajo za 3.198 ton, kar znaša 0,44 % celoletnega izpusta C02ja in 0,57 % celotne letne proizvodnje TET (630.000.000 kwh).
Keywords: električna energija, energija, obremenjevalec okolja, emisije CO2, obnovljivi viri energije, Zasavje, sončna energija, sončna elektrarna.
Published in DKUM: 05.07.2013; Views: 1777; Downloads: 123
Full text (1,98 MB) |
57. SISTEM SONČNE ELEKTRARNE - MEHANSKA KONSTRUKCIJA SOLARNEGA PRETVORNIKADamjan Copot, 2012, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu so predstavljene posamezne komponente foto-napetostnih sistemov. Opisano je načrtovanje razporeditve elementov znotraj ohišja, ki temelji na trirazsežnem računalniškem modelu in zahtevah laboratorijskega prototipa. Vključen je tudi opis pretvornika navzgor in njegovih stikalnih elementov. Za slednje so izračunane stikalne in prevodne izgube. Ostale izgube pretvornika, ki se pretvorijo v toploto, pa smo poiskali z termalno kamero. Na podlagi teh rezultatov smo zasnovali model ohišja, ki skrbi za primerno ohlajanje in nudi hiter in enostaven dostop do pretvornika.
Keywords: sončna elektrarna, konstrukcija, solarni pretvornik, termični model, ohišje
Published in DKUM: 24.05.2013; Views: 1510; Downloads: 166
Full text (2,94 MB) |
58. |
59. |
60. RAZISKAVA UPRAVIČENOSTI IZGRADNJE SONČNE ELEKTRARNEBlaž Keršič, 2012, master's thesis Abstract: V magistrskem delu so predstavljeni projekti izgradnje sončnih elektrarn ter vsi potrebni koraki, od investitorja, ki v projekt vloži denarna sredstva, do obratovanja sončne elektrarne.
Začetna poglavja opisujejo pomembnost pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov, ter prednosti, ki jih prinašajo. Analizirali smo stanje v Sloveniji in v tujini ter naredili primerjavo glede na število prebivalcev in velikost proizvodnje. Sledil je pregled vira sončeve energije ter razpoložljivosti sončevega sevanja. Predstavili smo zgodovino in zgradbo sončnih celic, izkoristke, ter možnosti za povečanje proizvodnje električne energije. Nadaljevali smo s predstavitvijo uporabljenega računalniškega programa RETScreen 4. Na koncu smo predstavili rezultate simulacij, na podlagi katerih smo naredili ekonomsko raziskavo in jih komentirali. To nam je omogočilo ocenitev donosnosti projektov.
Keywords: sonce, raziskava, RETScreen, sončna elektrarna
Published in DKUM: 11.02.2013; Views: 2381; Downloads: 293
Full text (5,62 MB) |
