Search the digital library catalog

Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali energetsko samooskrbo na ravni podjetja, in sicer s postavitvijo sončne elektrarne. Predstavili smo izgradnjo sončne elektrarne in vso problematiko, ki se ob tem pojavlja. Na podlagi podatkov podjetja na letni ravni, smo izračunali ali se investicija v sončno elektrarno izplača in v kolikih letih se povrne strošek investicije. Pri tem smo upoštevali dejavnike tveganja in jih primerno opisali. Za konec smo podali predloge in rešitve, ki težijo k trajnostni oskrbi z energijo.
Keywords: samooskrba, trajnostni razvoj, sončna elektrarna, izgradnja sončne elektrarne, sončna energija, oskrba z energijo
Published in DKUM: 11.01.2023; Views: 211; Downloads: 71
Full text (2,29 MB)

Abstract: Diplomsko delo obravnava možnost uporabe obnovljivih virov energije in sodobnih zelenih tehnologij z namenom popolne samooskrbe z električno energijo, pridobljeno s pomočjo sončne elektrarne, zmanjšanja porabe električne energije z uvedbo LED razsvetljave in vgradnjo hranilnika električne energije za namen razbremenitve električnega omrežja in zmanjšanja konice na objektu Pokriti vkop Močna, ki se nahaja na avtocestnem odseku Dragučova–Lenart, pomurskega avtocestnega kraka A5. Objekt zaradi velikega števila svetil porabi veliko električne energije, obenem pa ob tem nastane ogromno nevarnih odpadnih natrijevih sijalk. V skladu s trajnostnim razvojem podjetja Dars, d. d. je cilj proizvajati in souporabljati čisto električno energijo, zmanjšati porabo električne energije in zmanjšati količino nevarnih odpadkov ter posledično zmanjšati ogljični odtis gospodarske družbe. S predvidenimi in preučevanimi ukrepi ter finančnimi spodbudami želimo te cilje doseči.
Keywords: obnovljivi viri energije, zelene tehnologije, samooskrba, sončna elektrarna, LED razsvetljava, hranilnik električne energije, zmanjšanje nevarnih odpadkov in porabe električne energije
Published in DKUM: 02.11.2022; Views: 193; Downloads: 75
Full text (3,47 MB)

Abstract: Globalno segrevanje in podnebne spremembe so prepoznane kot resnična skrb, zato se pozornost načrtovalcev in operaterjev elektroenergetskega sistema osredotoča na uporabo alternativnih energetskih tehnologij z nizkimi emisijami za proizvodnjo električne energije. OVE imajo veliko prednost vključno z zmanjšanjem podnebnih sprememb, povečanjem trajnosti v energetskem sektorju in povečanjem zanesljivosti oskrbe z energijo. Za prehod v nizkoogljično družbo in pridobivanje OVE je potrebno energetske objekte OVE umestiti v prostor. Postopek umeščanja energetskih objektov OVE v RS poteka skladno z določbami ZUreP-3, ki je bil leta 2021 noveliran, uporablja pa se od 1. junija 2022. ZUreP-3 ohranja vsebino, že uveljavljene pojme in strukturo prej veljavnega zakona ZUreP-2 ter ga nadgrajuje, kljub temu pa prinaša številne in obsežne spremembe. Pripravljen je z namenom doseganja ciljev trajnostnega prostorskega razvoja, učinkovitega upravljanja s prostorom, z namenom optimizacije in učinkovitejšega vodenja postopkov. Za gradnjo energetskih objektov ločimo prostorske ureditve lokalnega pomena, za katere je pristojna občina, v območju katere leži načrtovana prostorska ureditev in prostorske ureditve državnega pomena, za katere je pristojna država. Elektrarne z nazivno močjo najmanj 10 MW ali več spadajo med prostorske ureditve državnega pomena in se načrtujejo z DPN. Prostorske ureditve državnega pomena so lahko tudi druge ureditve, če vlada na predlog ministrstva, v pristojnost katerega spada prostorska ureditev, po predhodnem mnenju Komisije za prostorski razvoj ugotovi, da gre za tako prostorsko ureditev, ki je zaradi svojih gospodarskih, socialnih, kulturnih in varstvenih značilnosti pomembna za razvoj RS. Pri načrtovanju umestitve energetskih objektov v prostor, je potrebno upoštevati varstvene zahteve in omejitve, ki izhajajo iz t.i. sektorskih predpisov. Gre za predpise, ki se nanašajo na ohranjanje narave, kulturne dediščine, varstvo okolja, vod in drugih. RS ima ogromno potenciala za uvajanje OVE, vendar postopek umeščanja naleti prav na težave, povezane z naravovarstvenimi vidiki. Predstavljen postopek umeščanja SE Zlatoličje – Formin poteka po postopku DPN in želi prispevati k zanesljivi, trajnostni in konkurenčni oskrbi z energijo ter povečanju oskrbe z energijo iz OVE. Načrtovana SE Zlatoličje - Formin leži v vzhodnem delu Slovenije, na umetnih kanalih hidroelektrarn med Zlatoličjem in Forminom, vzhodno in zahodno od mesta Ptuj. Sončna elektrarna se bo raztezala na brežine derivacijskih kanalov dveh hidro elektrarn (HE Formin in HE Zlatoličje). Sega v območje varstva kulturne dediščine, vodovarstvena območja, poplavna območja in območja posebnih varstvenih režimov ohranjanja narave, zato je potrebno že v pobudi DPN opraviti analizo stanja. Končni datum pričetka obratovanja SE Zlatoličje je predviden 2. maja 2025, SE Formin pa 2. maja 2026. V postopku umeščanja energetskih objektov OVE v prostor, se udeleženeci soočajo z mnogimi ovirami. Pomembno je, da te ovire premagamo in omogočimo čim boljši in hitrejši razvoj novih proizvodnih virov OVE tudi zavoljo energetske revščine, ki nam sledi.
Keywords: Energetska unija, obnovljivi viri energije, NEPN, umeščanje v prostor, državni prostorski načrt, varstvo okolja, sončna elektrarna.
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 324; Downloads: 112
Full text (1,85 MB)

Abstract: Število sončnih elektrarn, ki so namenjene samooskrbi z električno energijo, se v elektro energetskem sistemu iz dneva v dan povečuje. V ta namen smo v diplomski nalogi s pomočjo programskih orodji Matlab in RETScreen analizirali investicijo v malo sončno elektrarno. Pri analizi smo analizirali finančno plat investicije in tehnično plat na podlagi proizvodnje in porabe električne energije gospodinjstva na osnovi štirih letnih časov. Na podlagi analize izvedene v diplomski nalogi si bo lahko vsak posameznik pretehtal možnost investicije v lastno sončno elektrarno.
Keywords: električna energija, sončna elektrarna, hranilnik električne energije
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 544; Downloads: 104
Full text (2,21 MB)

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena avtohiša in stanovanjski objekt v lasti Avtohiše Kos d.o.o., katere trenutno ogrevajo s pečjo na kurilno olje in s štirimi klimatskimi napravami. Prikazane so izvedbe več vetrnih tehnologij (vetrnic) iz različnih svetovnih trgov in hibridni sistem vetrne in sončne tehnologije, s katerimi bi bilo poskrbljeno za samooskrbo z električno energijo in za napajanje toplotne črpalke, ki bi ogrevala prostore. Kot razumna naložba je dodana še enota za kogeneracijo na zemeljski plin, ki bi s pomočjo vetrnice in sončnih celic zagotavljala toplotno energijo in bi hkrati pokrivala vršne potrebe električne energije. Podane so energetska, stroškovna in finančna analiza s programom RETScreen, na podlagi analiz pa primerjane donosnosti investicij.
Keywords: vetrna elektrarna, sončna elektrarna, kogeneracijska naprava, toplotna črpalka, RETScreen
Published in DKUM: 04.12.2020; Views: 701; Downloads: 129
Full text (6,09 MB)