| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Priprava poroznih polimerov s solvotermalno sintezo
Nejc Donko, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V okviru diplomske naloge smo preučili vpliv polimerizacijskih pogojev, kot so uporaba različnih monomerov, temperatura avtoklaviranja in razmerje porogena in destilirane vode, na pripravo poroznih polimernih materialov s solvotermalno sintezo. Preučili smo vpliv zgoraj omenjenih polimerizacijskih pogojev na morfologijo polimernih materialov. Solvotermalno sintezo poroznih polimerov smo izvedli tako, da smo k monomeru in zamreževalu dodali ustrezno porogeno topilo in iniciator ter reakcijsko zmes mešali v dušikovi atmosferi. Samo polimerizacijo smo nato izvedli v avtoklavu, inducirali pa smo jo s povišanjem temperature, čemur je sledilo spontano povišanje tlaka v avtoklavu. Kot zamreževalo smo uporabili divinilbenzen in etilenglikol dimetakrilat, kot monomer pa stiren, glicidil metakrilat in 2-etilheksil akrilat. Tetrahidrofuran je bil uporabljen kot porogen. Pripraviti smo želeli monolit z visoko poroznostjo, malimi porami in visoko specifično površino. V ta namen smo spreminjali delež med monomerom in zamreževalom. Spreminjali pa smo tudi delež vode, za uravnavanje topnosti porogenega topila. Najprej smo monolit sintetizirali samo iz divinilbenzena, nato pa smo mu v različnih razmerjih dodali še stiren in 2-etilheksil akrilat. Z dodatkom različnih razmerij stirena in 2-etilheksil akrilata, smo želeli povečati elastičnost monolita. V nadaljevanju smo kot zamreževalo uporabili etilenglikol dimetakrilat, h kateremu smo dodali funkcionalni polimer glicidil matakrilat in pa tudi 2-etilheksil akrilat. Kot radikalski iniciator smo uporabili α,α'-azobisizobutironitril. Zmes porogena, vode, zamreževala, monomerov in iniciatorja smo mešali v stekleni bučki pri sobni temperaturi in nato prelili v stekleno posodico s pokrovom, odpornim na povišano temperaturo in pritisk. Avtoklavirali smo dva dni pri povišani temperaturi, s čimer smo sprožili polimerizacijo. Razpon temperature avtoklaviranja je bil od 80 pa do 100 °C. Nastale polimerne monolite smo očistili z etanolom v Soxhletu. Z analizo adsorpcije dušika po BET metodi smo jim določili specifično površino, celotni volumen in povprečni premer por. S Furier transform infrared (FTIR) spektroskopijo smo preverili kemijsko strukturo nastalih polimerov, morfologijo monolitnega materiala pa smo določili z vrstično elektronsko mikroskopijo, SEM. Ko smo avtoklavirali pri temperaturi 80 in 85 °C, nam produkt ni spolimeriziral v celoti. Volumski delež zamreževala in monomerov, ki nam je dal najboljše rezultate specifične površine, visoke poroznosti in malih por, je bilo 16,17 % divinilbenzena, 4,67 % stirena in 2,4 % 2-etilheksil akrilata, avtoklaviranje pa je potekalo pri 90 °C.
Keywords: Polimeri, porozni polimeri, radikalska polimerizacija, solvotermalna sinteza.
Published in DKUM: 22.10.2015; Views: 1882; Downloads: 132
.pdf Full text (2,49 MB)

2.
SOLVOTERMALNA SINTEZA NANODELCEV V SISTEMU Ln-Y-B, Ln = La, Gd IN B = S, Se
Aljaž Križaj, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Fluorescenčni nanodelci dopirani z lantanoidi predstavljajo alternativo obstoječim bio-označevalcem v fluorescenčni mikroskopiji. Pogoj za učinkovito fluorescenco je ustrezna kristalna matrica, med katere spadajo tudi halkogenidi. To delo je študija solvotermalne sinteze nanodelcev v sistemu Ln-Y-B, kjer je Ln = La ali Gd in B = S ali Se. Osredotočil sem se predvsem na sintezo nanodelcev v ternarnem sistemu La-Y-S vzporedno pa sem študiral tudi sintezo v sistemih La-Y-Se, Y-S in Gd-S. Ti materiali so bili do sedaj sintetizirani le s kristalizacijo iz taline, nikoli pa solvotermalno. Študiral sem nastanek nanodelcev z izborom različnih reagentov in njihove koncentracije ter vpliv različnih topil, temperatur in sinteznega časa. Vzorce smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo in s presevnim elektronskim mikroskopom. S primerjavo vseh zbranih rezultatov sem ugotovil, da pri 200ºC oz. 220ºC in pri sinteznem času 15h oz. 24h nastanejo nanodelci LaYS3 in LaYSe3, vendar pa produkt ni enofazen. V zaključku predlagam smernice za izboljšanje izkoristka sinteze.
Keywords: Solvotermalna sinteza, nanodelci, LaYS3
Published in DKUM: 02.06.2015; Views: 1716; Downloads: 156
.pdf Full text (3,08 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica